Priznam preobčutljivost in neobjektivnost in subjektiven pogled na moj nekdanji časopis in vse kar v njem preberem. V soboto sem odkril uredniške prijeme "lisjaka", ki je v vseh bitkah potegnil dolgo: odhajal in prihajal je na uredniški stolček, na meni pa treniral učenje profesionalnosti, etike in seveda - cenzuro s prepovedmi objav ipd. Zoda to je le moj pogled, moja travma, moja nesposobnost soočenja z realnostjo...
Najprej sem v sobotnem izvodu časopisa vznemirjeno listal vse strani, gledal vse rubrike in dojel: NAJVEČJI POŽAR V ZGODOVINI SLOVENIJE JE BIL NEVREDEN PRVE STRANI LISJAKOVEGA ČASOPISA! IN POLSTRANSKI POVZETEK ZNANIH DEJSTEV BREZ ENE SAME IZJAVE GASILCA, OGROŽENIH IPD., JE IZGUBIL BITKO PROTI REPORTAŽI O TEM, KJE SE LAHKO LJUBLJANČANI OHLADIJO V VROČIH DNEH...MIMOGREDE: MED TEM SO SE V ISTIH DNEH LJUDJE TRESLI ZA SVOJE DOMOVE, DA JIH NE POGOLTNE OGENJ, DRUGI PA ZA OBRAMBO TVEGALI ŽIVLJENJA...Priznam: stare šole novinarstva kadri ne razumemo, da je bilo iz Ljubljane težko poslati na Kras kogarkoli. A so ga med tem poslali na drugo stran meje. Ne v Italijo kjer peklenski ogenj divja kot pri nas - na Hrvaško. Kjer je - pomislite to za sodišče v Haagu zrel zločin - nek lovski pes domnevno izginil, ker zaradi žice ni našel poti domov ali ....IN ZVEZDA PRILOGE, KI JE DELO IN KREACIJA ISTEGA "LISJAKA" JE KAJPAK - JAGENJČEK. NI GA SPEKEL POŽAR NA KRASU, AMPAK SI JE TRI FOTOGRAFIJE OD SEDMIH ZASLUŽIL KOT ZVEZDA REPORTAŽE..
Zna biti, da je bil kot "junak zgodbe o odstranjevanju žice na meji" dobro sprejet pri vseh. Gospa, ki ga je (s)pekla, si je kajpak zaslužila ovekovečenje....
Mene sta "lisjak" in domnevna "avtorica" prispevka o požaru na Krasu njega dni učila profesionalnosti in etike in "pravega novinarstva". DANES SEM VESEL, DA NISTA BILA USPEŠNA, KER STA ZDAJ ZDRUŽILA MOČI PRAV PRI PRILOGI ČASOPISA, KI SEM GA PISAL 40 LET. JE ZATO PRISPEVEK O POŽARU NOVINARSKO SKRPUCALO NEVREDNO OBJAVE PO MOJI OCENI? IN ALI JE MOGOČE, DA V ENEM IZVODU ČASOPISA S PRILOGO NI ENE FOTOGRAFIJE S KRASA, ENE FOTOGRAFIJE KAKEGA GASILCA - JE PA PEČEN JAGENJČEK NA TREH FOTOGRAFIJAH? DA O NEZASLIŠANEM DEJSTVU, DA SE JE MORDA ZARADI ŽICE IZGUBIL LOVSKI PES, NE PIŠEM. ŠEPETAJO MI NEPREVERJENE PODATKE, DA IMA "MOJ" ČASOPIS NAKLADO 15 000 IZVODOV. NEKOČ JO JE IMEL 55 000 IN VEČ....NE ČUDIM SE, MI JE PA HUDO. LISJAK IN ŠE KAKŠNA ZVITOREPKA BOSTA NAŠLA BRLOG, TO ME NE SKRBI. A BO ZAME PEČENI JAGENJČEK V "PRILOGI, KI BO TEKMOVALA S KONKURENCO" ZAME OSTAL PRISPODOBA NOVINARSTVA, KI MU NISEM BIL KOS.
Upokojen, a ne zahojen univ. dipl. novinar Miran Šubic
ps.
Ko sem listal lisjakov časopis, sem z upanjem obrnil zadnjo stran. In vsaj tam želel videti "gasilsko zgodbo". Ni me razočaral "lisjakov tečaj etike in profesionalizma":
Ko sem nekoč zagrešil napako kot novinar, mi je star novinarski maček rekel: "Ne sekiraj se, že jutri bodo v to zavijali solato!" /imel je prav glede solate in napak sem naredil veliko...a sem imel vse svoje novinarsko življenje občutek, da vem, kaj je aktualno....a seveda nisem tak lisjak kot je "lisjak"/MŠ