1.dejanje

S prijatelji smo - če se je dalo - gledali finalne tekme lige prvakov. V živo, na kraju dogodka kot se reče...Tudi za Istanbul smo leta 2005 kupili vstopnice in osem se nas je odpravilo v to čudovito mesto. Nogomet je bil razlog, a vedno smo si ogledali prizorišča kjer so se finala dogajala. Prijatelj je rezerviral hotel in nam naročil prevoz z letališča, prispeli smo namreč tam okoli treh zjutraj...Ko smo se z napol podrtim kombijem peljali spat, smo kmalu ugotovili, da voznik vozi v neko drugo smer. Ker smo bili pač turisti, ki smo se prej pozanimali, kje smo in tako naprek. Ustavil se je pred hotelom, ki je bil na moč podoben našemu, okoli njega pa so pijani kolovratili navijači Liverpoola...

2.dejanje

K sreči nismo kovčkov takoj vzeli iz kombija, ker bi voznik preprosto odpeljal. V recepciji nas je receptor želel prepričati, da smo rezervirali njegov hotel. Nismo se dali, prepir je postajal vse bolj vroč. Na koncu je popustil in poklical v "naš" hotel (v središču, pri Plavi mošeji...) in sledil je ognjevit pogovor. Mi smo vztrajali, da gremo tja ali pa pokličemo...Rekel sem receptorju in vozniku kombija: "Ugrabili ste nas!" Ko smo prispeli v naš rezervirani, mali hotel v samem središču, je bila to mirna ulica in res lep objekt. Receptor je nejevoljno pokazal naše (še prazne) sobe in kovče smo prinesli v recepcijo. Končno so Turki popustili: hotelček je bil pravljičen, s strehe (kjer smo zajtrkovali) se je videla morska gladina, polna ladij....

3. dejanje

Šele zjutraj se je razjasnilo, čemu so nam zamenjali hotel. V tem so bili izključno navijači AC Milan. In prijatelj se je nenadoma spomnil, da so ga ob rezervaciji spraševali, za koga mi navijamo. Pojasnilo, da za nikogar ampak za dober nogomet, ni zadoščalo in nato je bežno navrgel, da imamo raje Liverpool. Ker pa so Turki strogo ločili navijače obh finalistov, so na pač razporedili v četrt kjer so stanovali razposajeni Angleži. Zato nas niso hoteli peljati v naš hotel, poln Italijanov...Ko se je to uredilo in so dojeli, da gre pač za štiri zakonske pare, ki snimo imeli niti navijaških rekvizitov, smo končno uredili vse...Če bi se pustili Turkom, bi spali (če sploh kaj...) med res nenehno pijanimi navijači Liverpoola.

4. dejanje

Ponavadi so naše soproge izpustile tekme, včasih tudi nismo dobili dovolj vstopnic. Tokrat ne. Odpeljali smo se vsaj štiri ure pred tekmo proti stadionu (tekma letos je na novem objektu...) na obrobju milijonskega Istanbula kjer je promet čista zmeda. Še prepozno!? Ko je voznik videl, kaj se dogaja na cesti, ni hotel več ustaviti niti za odhod na stranišče na črpalki. Moj prijatelj je tako v skrajni sili uporabil avtobusno stranišče tako, da je v posebnem prostoru v pivsko pločevinko opravil svoje...Ko smo se le približali stadionu, smo ugotovili, da bomo zamudili uvod, ker je voznik iskal parkirišče. Zapustili smo avtobus in stekli ... bili smo pravočasni!

5. dejanje

TO JE BILA TEKMA VSEH TEKEM KAR SE TIČE DRAMATIČNOSTI FINALNIH OBRAČUNOV LIGE PRVAKOV! PO DRAMI JI JE ENAKO LE MOJE PRVO FINALE 1999 V BARCELONI, KO JE UNITED ZABIL V ZADNJIH MINUTAH DVA GOLA BAYERNU. NAŠE SOPROGE SO BILE NAVDUŠENE NAD TEM, DA SO MED POLČASOM ANGLEŠKI NAVIJAČI PELI BREZ PRESTANKA ČEPRAV SO TAKRAT IZGUBLJALI Z 0:3. VSE OSTALO JE NOGOMETNA LEGENDA: ANGLEŽI SO IZENAČILI. "Kaj pa zdaj!?" je rekla prijateljeva žena, ki ji je bila to prva nogometna tekma v živo v življenju: "Podaljška, še pol ure...!" sem ji pojasnil in ni bila ravno navdušena. "Še vedno je neodločeno, kaj bo pa zdaj!?" me je vprašala po koncu 120 minut. "Zdaj pa sledijo enajstmetrovke!" sem rekel, ona pa se je pridušala: "Če bo pa še potem neodločeno, grem pa jaz v hotel!" Anekdota, ki nam je vsem ostala v spominu, nogomet pa je kraljeval tiste noči...6:5 za Liverpool!!!

6.

Mi smo se pred koncem spomnili, da smo ob zapustitvi avtobusa pozabili, da po tekmi ne bomo vedeli, kje nas čaka v morju pločevine ob stadionu! Odločili smo se, da pred samo podelitvijo odidemo in poiščemo taksi. Dva smo potrebovali in neizmerno srečni smo bili, ko smo ju precej daleč od stadiona uspeli najti in precej hitreje smo se pripeljali nazaj v središče Istanbula/Carigrada. Kadarkoli kasneje in še danes nam je "ugrabitev" in vse ostalo v spominu, mesto samo pa nas je s svojo živopisnostjo tako ali tako navdušilo. Še smo odšli na finalne tekme, a drama v Turčiji je ostala nepozabno doživetje. Sam sem si naredil lestvico tekem kjer sem podlegel čustvom: NA PRVEM MESTU ZMAGA TRIGLAVA ZA PREBOJ V PRVO LIGO PROTI INTERBLOCKU, NA DRUGEM MESTU 3:3 SLOVENIJE PROTI JUGOSLAVIJI NA EVROPSKEM PRVENSTVU, NA TRETJEM MESTU PA FINALE V CARIGRADU IN TAKO NAPREJ. VSTOPNICE S TAKIH TEKEM HRANIM DOMA V POSEBNEM OKVIRJU, SPOMINI PA SO NEKJE V MENI....NOGOMET JE MAGNET!