V množici protestnikov in vseh ostalih danes nisem spoznal urednikov RTV, niti Mladine, niti Necenzurirano, niti Večera, niti 24 ur, niti Primorskih novic, niti STA, niti....Siol.net, Nove24ur, Demokracije ipd. Kdo mi je kriv!

Na fotografiji, objavljeni na strani 24ur, sem odkril Mirana Lesjaka, odgovornega urednika Dnevnika in Tatjano Tanacković, njegovo tesno sodelavko in obenem odgovorno urednico Nedeljskega Dnevnika. Glavni lastnik Bojan Petan.

Ne vem, kaj sta tam počela. Niti me ne zanima. Sta pa dejansko dala legitimnost anticepilcu in za odtujitev proračunskega denarja obtoženemu Zoranu Stevanoviću. Stala sta tam za njim kot bi bila njegova zvesta podpornika. Stala sta tam kot pridna novinarčka poročevalca, ki morata po protestu napisat poročilo. Stala sta tam kot anticepilca, ki sta se pridružila shodu. Stala sta tam kot tisoči, ki prisegajo na tega demagoga, populista, ki ga resnično dobro poznam iz svojega okolja kot novinar in kot človek.

To me je dobesedno zgrozilo. Kajti isti Miran Lesjak mi je vsaj dvakrat pisno zagrozil z odpovedjo. Tatjana Tanacković jo je na Dnevniku dobila in se potem zmagoslavno vrnila v sam vrh, zasedla najbolj odgovorna mesta v uredništvu. Lesjak ob ponovnem izboru ni dobil podpore novinarjev, ki pa ni obvezna in potrebna.

Miran Lesjak je tisti moj šef, ki mi je neupravičeno očital nezakonito ravnanje in ko je dobil od tožilstva potrjeno, da nisem storil nobenega kaznivega dejanja, se ni opravičil. Pač pa mi je vsa ta leta na dnevni bazi pridigal o etiki novinarstva, o profesionalizmu ipd. Tatjana Tanacković je meteorsko zablestela potem, ko so jo vrgli iz službe in je dobila spor z Dnevnikom ter se vrnila kot zmagovalka.

Danes sta oba s svojo prisotnostjo povedala marsikaj kar sta želela ali nista želela. Pustim ob strani govorice o tem, da je odgovorna urednica Nedeljskega večkrat pokazala, da je po prepričanju anticepilka in pustim ob strani dejstvo, da dobesedno nikdar (ali pa res redko) odgovorni uredniki spremljajo dogodke tako kot sta ga danes oba moja bivša šefa. Osebno sem prepričan, da sta s tem bralcem in še komu poslala sporočilo. Kakšno?

Meni sta potrdila, da sem z Dnevnika odšel še pravočasno. Potem kot sem napisal 10 000 tekstov in desetine reportaž v Nedeljskem, ki nihče - z lastnikom Bojanom Petanom - ni rekel niti hvala, niti kaj drugega. Priznam: niti jaz ne. Miranu Lesjaku gre moj osebni naslov cenzorja nad cenzorji, ker je ustavljal moje tekste, prepovedal objave ipd., ker so se dotaknili "napačnih" (zame pa pravih) oblastnikov. Najbolj pa sem trpel, ko je po medijih in meni osebno razlagal etiko in še kaj!

Danes sta prva človeka mojega časopisa (tega mi ne more odvzeti nihče) spustila raven Dnevnika in Nedeljskega na raven Zorana Stevanovića in vsega kar prinaša med nas in nam. Je to novinarska kredibilnost in uredniška nepristranost, ki mi jo je pridigal soimenjak? Morda sta bila - kot bosta rekla podrejenim, ki bodo morali kimati - samo novinarsko radovedna čeprav ju ta osnovna lastnost ni premagala do zdaj dobesedno nikoli. Želela sta in uresničila željo in hotenje vseh "zokijev" tega sveta: pristala sta ob njem, padla pod njegov vpliv, sledila njegovemu pozivu na proteste...

Meni je to osebno bedno. Poudarjam: osebno. V vseh desetletjih sem doživel ogromno urednikov in šefov vseh vrst. Takega padca na lestvici kredibilnosti pa ne bi pripisal niti Milanu Medenu, ki je leta 1991 preprosto zdrsnil kot rezultat svojega življenjskega prepričanja, ki pa v času vojne za Slovenijo ni bilo nič drugega kot - smetišče zgodovine. Miran Lesjak nikdar zame ni imel in ne bo imel niti trohice karizme kot je bila lastna rdečemu, komunističnemu Medenu. Z današnjo prisotnostjo za hrbtom demagoga, ki na naše ulice prinaša nasilje, je to dokazal.

ZAKAJ TO PIŠEM? KER SEM UŽALJEN, KER SEM ODŠEL Z DNEVNIKA? LAHKO TO JEMLJE VSAKDO TUDI TAKO. ZATO, KER SEM BIL SLAB NOVINAR (KAR MI JE DNEVNO OČITAL LESJAK OB POMOČI MOJE UREDNICE VESNE VAUPOTIČ)? SPREJMEM TUDI TO BREZ BESED, KOT SEM OPORTUNISTIČNO SPREJEMAL CENZURO MOJIH TEKSTOV. KO SEM ZMOGEL, SEM ODŠEL.

ČE BI BIL DANES ŠE NOVINAR DNEVNIKA, NE BI BIL TIHO. VSAJ TAKO MISLIM, KER IMAMO VSI MI NEKE MEJE, NEKE PRAGOVE ČEZ KATERE NE PUSTIMO NIKOMUR. JE MOGOČE, DA STA DANES MOJA ČASOPISA DNEVNIK&NEDELJSKI DOSEGLA TISTO DNO, KI JIMA GA NIKDAR NE BI ŽELEL? JE MOGOČE, DA SEM OB POGLEDU NA NJUNO "VLOGO OPAZOVALCA" PRVIČ PO APRILU 2019 POMISLIL, DA MI JE ŽAL, DA SEM ODŠEL. KER BI DANES TOLE ALI ŠE KAJ ZRAVEN PISAL NJIMA IN UREDNIKOM IN NOVINARJEM DNEVNIKA. TAKO PIŠEM SAM SEBI IN TISTIM, KI SE JIM TO ZDI VREDNO BRATI.

OPROSTITA, PONIŽALA STA DVA ČASOPISA IN RAZVREDNOTILA SVOJI FUNKCIJI. KAM STA PRIPELJALA ČASOPIS, KI SEM GA PISAL TUDI SAM 40 LET, BO POKAZAL ČAS. KAM STA PRIPELJALA SEBE, KAŽE FOTOGRAFIJA.

Miran Šubic, raznašalec, štipendist in 40 let novinar Dnevnika - trenutno nezaposlen, a ne brezposelen