Dan suverenosti je praznik v spomin, ko na slovenskih tleh ni bilo več nobene vojske, razen naše. Ker sem sam še služil Titu, je to zame sploh simbolno. Ker sem med vojno opravljal svoje novinarsko delo ali karkoli pod tem razumete, je to zame še bolj saporočilno: OPRAVLJAM GA TUDI ZDAJ KOT SEM GA ZAČEL POKLICNO 1981, NADALJEVAL 1991 IN GA NADALJUJEM PROSTOVOLJNO 1924. Če je torej sovražnik odšel z ladjo iz Kopra na današnji dan, lahko dodam, da so govorniški pulti ostali. Vseh vrst z vsemi možnimi govorniki, vsepovsod, vedno. Malce smešno se mi je zdelo, da ob proslavi suverenosti "skrijejo" govorca - enega političnega in drugega veteranskega - pod streho zaradi nekaj kapljic dežja. Sam dežnika nisem potreboval, še kdo na proslavi tudi ne (nekdanji teritorialci in policisti - zdaj veterani).

Politični sladkobesedni govorec je gledal v moj transparent, ki je letel in leti nanj. Moj, poudarjam. Ker je med vojno (vsako in vedno) vsakdo sprejemal svoje odločitve, ki so bile lahko usodne, je tragično da desetletja kasneje nekdo pride s takim sporočilom na proslavo, ki je žal v tem mojem mestu le "nadomestek", le"rutina" kjer ni ljudi, ki so takrat zmagali, da smo suvereni. Zmaga ljudstva ob volji ljudstva za lastno državo je suverenost in ne politik, ki me izobči, fizično odstrani, onemogoča pri novinarskem delu. Ta je samo karikatura suverenosti, ki mu daje posredno moč in vpliv in orodja za obračun.

Govorec (drugega v športnih copatih in kavbojkah na taki proslavi niti ne štejem kar je žalostno, ker je pokazal odnos do tega kar govori...)je bil torej tisti politik proti katerega dejanjih protestiram. Sem edini, ki to počnem in nikogar ne silim, da se strinja ali celo počne enako. To je moj dolg do suverenosti in tega kar sem skušal početi vse življenje, tudi med vojno za to našo suverenost. Da je proslava (oh, kako prikladno...) zvečer ob osmih po seji mestne politike, je samo droben dokaz, kje smo. Če smo že na občini do večera, bo pa potem še proslava!? Na katero niso povabili tistih ljudi, ki so zmagali v vojni in danes vsak dan poslušajo govorce, ki dokazujejo, kaj je od tistih idej ostalo. Tudi sam sem del tega ljudstva, zato je moj protest proti onemogočanju novinarskega dela tak kot je. Dopuščam, da koga moti, a moj odgovor na vprašanje iz naslova je takle: DANES MI LAHKO GOVORI POLITIK, KI SE ZA MOJ DENAR VOZI PO SVETU, KI NE UPA ODGOVARJATI NA VPRAŠANJA, KI ME ONEMOGOČA PRI DELU, KI...Veliko je še tega, žal.

Dan suverenosti čestitam vsem, ki smo še vedno prepričani, da živimo v svobodni državi svobodnih ljudi, ki je najlepša na svetu in nam pomeni vse! Govorci se menjajo, mi ostajamo kot vezivo časa, zgodovine kot tista esenca, ki je Slovenija. In Kranj. Mi se ne umaknemo pod streho, ko pada po nas ! Pesnik Gregorčič je to zdavnaj sporočil....in še velja!

Miran Šubic, državljan te države, ki sem zanjo skušal tudi kaj narediti, če je tako terjal čas...