Nekoč (nedolgo nazaj..) sta bila sedanji obrambni minister in sedanja načelnica upravne enote (torej izpostave državne uprave v Kranju) tandem v Tržiču: on župan, ona na čelu občinske uprave! Potem sem odkril, da je občina=župan=šefica uprave zaposlenim uradnicam ob Dnevu žena podarila - čokoladne penise, kupljene v domači slaščičarni tik ob občini. Objavo v Dnevniku so pozeli res skoraj vsi naši mediji, celo tuji niso bili redki. Rezultat? Metka Knific Zaletelj je postala načelnica UE Kranj, Borut Sajovic minister in oba sta vidna člana Gibanja Svobode. Metko so v stranki želeli celo za kandidatko za županjo Kranja, Borut je nesporno vladal poslanski skupini dokler ni postal minister.

Čokoladni (oprostite) "kurci" so bili napotek za razmišljanje o primitivnosti. Da ti kaj takega pride na misel in to potem udejaniš v občinski stavbi, je res ponižujoče. Naprej za "obdarovane" in tudi za "darovalca". Pa kaj! Vse je šlo svojo pot do tega leta, ko je pred kratkim drug medij izpostavil isto gospo, ki je zdaj občanka Kranja. Ona v Kranju pooseblja to državo, njeno upravo. In za ničesar ni obsojena, da bo jasno. A vse breme zdaj razkritih prisluhov kaže na njeno vlogo. Ki jo ona zanika. Zato ne bo odstopila, bo pa zamenjana?! Res? Politična teža ministra za obrambo ali ministra za javno upravo iz iste stranke - to je zdaj vprašanje. Gospa Metka pa je na enem izpitu že padla na raven tistih čokoladnih....: ni zmogla dostojanstveno odstopiti z enim samim pojasnilom: nisem kriva, a breme sumov je pretežko in zato se bom borila za svoje dobro ime brez funkcije, ki dejansko pomeni državo. To bi človek še prenesel, kajne? Gospa pa bo na stolčku vztrajala, morala in etika gor ali dol. Pravna sredstva ji pripadajo kot slehernemu med nami, do pravnomočne sodbe ni ničesar kriva. A njen ugled zelo visoke državne uradnice je v ...čokoladnem penisu ali pa še tam ne...Če je bilo tisto zdrs, je tole zdaj odkrit dokaz, kaj pomeni največja stranka, kaj pomenijo njene vrednote, njena javna zaklinjanja na drugačen pristop in ravnanje od drugih: nič. Svoboda očitno zmore "svoje" postavljati na funkcije, ne zmore pa jih prepričati, da je vladanje državi dvorezen meč: so ugodnosti, a je tudi povečevalno steklo....in ko se znajdeš pod njim, si na izpitu. Na tem je gospa Metka padla, a si tega ne zmore, ne zna, noče priznati. Pa nam tudi ne. Jutri boste stali pred okencem na Slovenskem trgu 1 kjer boste imeli opravka z nič krivimi podrejenimi načelnici, ki - to si pa upam zapisati kot državljan - ne uživa več niti trohice zaupanja. Nje žig in podpis sta zdaj v posmeh državi, ne dokaz njene moči-

Kranjski mestni svetnik in dolgoletni politik je pravnomočno obsojen. To je dejstvo, ki sicer dopšušča "nadgradnjo" v izrednih pravnih sredstvih - a do uveljavitve teh je pravnomočni obsojenec. Je odstopil, ko je bil seznanjen s sodbo? Je bil sposoben javno sprejeti odgovornost? Je zmogel preseči vlogo "nezmotljivega politika" katerega posamezni izpadi so bili pod povečevalnim steklom javnosti že prej, a nikdar ni bil pravnomočno obsojen. Mantra o nedolžnosti in preusmerjanju pozornosti in žrtvenem jadnjetu je lahko obrambna takstika: pečat pravnomočne sodbe pa je nedvoumen, jasen in mora biti za politika na katerikoli ravni sporočilo, ki potrka na zavest, na vest, na etiko, na moralo. Igor Velov je pravnomočni obsojenec in to je vse. Zamudil je priložnost, da prehiti odzive in odide s položaja mestnega svetnika vsaj dostojanstveno. Da je njegova kariera končana, si domišljamo tisti, ki spoštujemo pravno državo....

Država kjer politiki ne zmorejo osnovne higiene in kjer visoki predstavniki državne uprave ne dojamejo, da so brez zaupanja= brez podlage za opravljanje funkcije, je "doma" v Kranju. V mojem mestu kjer pa slutim še kak tak poskus "vračanja prepoznavnosti" /to je najavil sedanji župan, ko je to funkcijo še naskakakoval/, žal. Dva zadnja primera, dva zadnja dogodka sta znanilca politične province kjer sta morala in etika postali pcestnici za ozko skupino privilegirancev, ki si ju jemljejo iz dneva v dan kakor hočejo.

Živim v okolju kjer prvi nosilec oblasti ne upa, noče odgovoriti na vprašanja in dela vse, da bi ta medij uničil na oblastniški način. Idealno se je vklopil v to močvirje, v to zatohlo provinco kamor je - tudi on - prišel nekoč najavljat preboj Kranja iz anonimnosti, zaspanosti, mrtvila. Kako tragično, da - na primer - ne zmore, upa, noče javno odgovoriti, kako je postal veteran vojne za Slovenijo, na primer! Kako smešno izzvenijo obljube ob dejstvu, da se je politično zlizal s tistim, ki ga je prej kot župana zmerjal z najbolj nizkotnimi izrazi. Pa ne samo njega....

"Politika je umetnost možnega," uči teorija. Praksa to potrjuje na najbolj banalen, umazan način. Tudi tu in zdaj.

Miran Šubic, občan Kranja

ps

Pa še nekaj: sam in moja družina (posebej soproga) smo bili 17 let tiho, ker je pravna država delala. Ni bilo lahko: pritisk, obtožbe, stigme, javno diskreditiranje - vse smo prenesli. Po 17 letih je prišla pravnomočna sodba, moja soproga in posredno vsi mi ni bila ničesar obtožena, še manj obsojena. To so dejstva. Nikomur ne odrekam pravice, da si o tem misli kar hoče - a nikomur več ne dovolim blatenja dobrega imena. Tudi to je nauk Slovenije danes. Zdržali smo. Verjeli smo v pravno državo. Zato nikdar nisem kakorkoli skušal kot novinar ali državljan na to vplivati. V tem je moja moč in zmaga.

MŠ