Vsaka ladja išče luko, varen pristan. Luko je našla Slovenija. V košarki, športu. Šele 22 let mu je pa je že varen pristan vseh slovenskih ladij, zatočišče upanj in hotenj. Vem, danes ga bodo trgali kot so ga prej postavili na tron. Pa je dejansko zdaj in v bodoče tisti varen pristan kjer želimo našo slovensko ladjo. Vse ima, česar pa še nima, bo pridobil. Zato je treba danes reči na glas: "Luka, hvala, da te imamo!"

Nekaj časa sem deloval v špotrtu. No, ja: kakih trideset let. Marsikaj sem doživel, marsikaj videl in marsikaj prebolel. In zato vedno s ponosom zapišem, da me je žoga naučila nečesa, kar se danes znova vsi učimo: "ZMAGOVATI ZNAMO VSI, IZGUBLJATI LE REDKI!" Ponovljeno misel, ki temelji na spoznanjih, uporabljam v vsakdanu kjer vsi nimamo luke, kamor bi zavili po uteho in uspeh in zmage in...

Slovenska športna ladja pluje naprej. So zmage in so porazi. Luka včasih prinese mirno sidranje, drugič pa šele začetek nove avanture. Če si sposoben stisniti roko boljšemu, boš v vsakdanu (ne tistem pod reflektorji, čisto navadnem, mojem in tvojem vsakdanu) zagotovo sprejel poraz kot pričakovanje zmage. In v nobeni zmagi ne boš videl konca ampak slutnjo poraza ali pa nove zmage.

Ni konca. Slovenija je v času športnega praznika vsega sveta praznovala. Zaključili smo grenko, ker smo si kolajne v igrah z žogo res želeli in jo skoraj že držali. A to ne spremeni vsega, kar smo ob tem doživeli. Zato sem danes verjetno eden redkih, ki neiščem krivca ali krivcev, še manj kake jalove utehe. Poraz je del življenja vsakega od nas, a vsi si seveda želimo zmagovati.

Luka je simbol uspeha. Naj bo danes tudi simbol tistega kar nam življenje nosi vsak dan in vsakomur: sposobnosti, da dvigneš čelo zasukaš rokave in greš naprej. Novim zmagam naproti, seveda.

In še: še enkrat več pa smo pokazali in dokazali, da smo garači. Da zmagujemo v garaških športih kjer smo sami odvisni od sebe. Tudi to sporočilo ni od včeraj in ni moja pogruntavščina. Je pa lahko tudi to luka varnega zavetja naše slovenske ladje: dokler bomo garali, nas bo svet občudoval, kaj zmoremo. Pa dajmo še izgubiti z dostojanstvom!