Kot novinar sem odkril in opozoril, da smo davkoplačevalci Kranja plačali pot v Grčijo županu, ki za to pozovanje ni zmogel predložiti verodostojnega dokumenta čeprav je trdil, da je bil tja uradno povabljen. Iz naših žepov se je šel šopirit?!

Isti župan Mesta športa (tako smo želeli nekoč poimenovati Kranj) ni zmogel časa, da bi sprejel svetovnega mladinskega prvaka v metu kopja, ki je dosegel nekaj česar še noben kranjski športnik ni. Ni dolžan tega storiti, da bo jasno.

Potem pride streznitev včeraj (in lani). Kranjski šport na slavnostni podelitvi priznanj preprosto ni zraven. Kdor bi pomislil, da skušam krivca najti v sedanjem županu, športnemu funkcionarju v dveh športih, se bi zmotil. Žal je on posledica in ne vzrok: politik, ki si omisli olimpijsko baklo kot promocijo ali potešitev ega, je žal simbol tega Kranja, ki na podeltivah športnicam in športnikom že dolgo ostaja na obrobju. Gre seveda za naše občane in občanke, ne športnike, ki le tekmujejo za naše klube. Zato je pojav mladega atleta, svetovnega prvaka izjemen. In zato je paradoks, ko ga župan=športni funkcionar prezre oziroma se vsaj ne fotografira z njim kot se je s plamenico.

Ko sem torej spremljal slavnostni večer slovenskega športa, sem si ponovno želel, da bi tudi to okolje zmoglo proizvesti nove talente, ki bi osupnili svet. Za to namreč gre: kolesarji in plezalka in še kdo so tisti, ki sprožijo vprašanja v tujini: KAKO SLOVENIJIA LAHKO IMA TAKE ASE?

In zakaj jih Kranj nima (več)? Odgovora ne zmorem najti, lahko pa se podpišem pod tole misel: dokler bo prvi mož občine letal po svetu predvsem za svojo samopromocijo, bomo doma brez hokejske, plezalne dvorane in s tribuno, ki je nevarna za vse na njej ali pod njo. Razočaranje nad pozerstvom politike je sicer stalnica in se ni začelo s to oblastjo, se je pa samo potrdilo.

Gala večer slovenskega športa mi zato kot nekdanjemu funkcionarju prinaša misli in zaključke, ki si jih ne želim. Seveda pa naj mi oprostijo vsi kranjski športnikin športnice, ki garajo, se trudijo ipd. Oni nas vlečejo naprej, oni ohranjajo mesto športa.....A človeško si je želeti več in bolje, kajne?

Miran Šubic, občan nesojenega "mesta športa"