Ali še vidim čez? V kinu sem vedno stegoval vrat in še kje drugje tudi. Vsak pač svoje danosti ima, preseči jih je težko, a si tega vsak dan želimo. Danes je praznik. Ne samo vsesplošni za ljudi s krščanskim izročilom. Tudi za Trmo in mene osebno. Etiko božičnega sporočila skušam razumeti, ker sem prepričan, da je vera v kogarkoli in karkoli dobra, o Cerkvi pa...no, pustimo to, ni vredno.

Sem v Trmo verjel? Niti približno. Kot skriboman sem nekaj takega verjetno potreboval in se je zgodilo kmalu potem, ko sem se nehal ukvarjati z nogometom, ki je moja življenjska strast prav tako kot pisanje. Trma je zamenjala žogo? Na to, do danes nisem pomislil, a je res: ime sem dal sam, vsebino določil sam in le prijazni Franci mi je stal ob strani, ker mi kot površnežu in analfabetu za tehniko in še kaj drugače pač ne bi uspelo.

Pa pustim ob strani ves ta fenomen spletnika, ki mu v Sloveniji ni para: pišem ga (skoraj) sam, urejam ga (skoraj) sam, sodelavk in sodelavcev pa "mali milijon" - tako je danes, trinajst let po rojstvu Trme. Nečesa ne vem in ne znam opisati: kaj pravzaprav hočem ali sem hotel ali bom hotel? Kaj je moj cilj in cilj mojih objav? Ne zmorem dovolj dobro poznati sebe, da bi to lahko zapisal in opisal. Brskanje ne pomaga - ne po meni, ne po spletu, ki skoraj vse lahko pove. Na umetno inteligenco se ne zanašam, še moja zna šepati, da je kar grdo. Kje torej sem in z mano sleherni bralec, ki klikne in v istem trenutku z mano vzpostavi odnos?

Marsikdo bo rekel, da hočem - na primer - drugega župana? Res? Pa saj ga vendar poznam, on pa mene. In vem, da prej ali slej pride drugi, za mano pa...verjetno tako trmastega ne bo. Se ne ukvarjam s tem, ker spletnik ni proti komu ampak je proti vsem in za vse. Da bi izgubljal energijo z nekim egocentrikom, ki narcisoidno skuša onemogočiti moje /spletnikovo delovanje, bi bilo pa res preveč preprosto. Kar pa ne pomeni, da nimam osebnega odnosa do slehernega početja slehernega oblastnika.

Cilja torej ni. Trma je nastala tako in zanesljivo ne bo dnehala pod pritiskom. A vse je minljivo, kajne? Ker se tega zavedam, nisem nikdar nosil kakega ideološkega poslanstva čeprav imam srce na levi strani, rokujem se pa z desnico. Prepričanja starega človeka niso - ideologija, ali pač? Prepuščam vsakomur osebno mnenje, oceno. Trma pa ni nekaj brezciljnega, kje pa. Vedno znova cilja in išče cilj. Samo tisti, ki jo berejo pa o njej odločajo, kakšna je. Ne tisti, ki jo pišem(o), nasprotna stran je glavna. Zapisano večkrat, ampak 13 let (-3, ko smo mirovali) je za nami, pred nami pa....? Kdo ve.

Čustev ob vsem tem je za več kot polno dušo in srce. Ne znam jih posredovati kot bi želel. Trmasto pa iščem naprej tisto, kar bom ponudil bralki in bralcu danes, jutri. Iskanje me je vse življenje ohranjalo pri - življenju. Trmo tudi. Prerasla me je zdavnaj, prerasla je samo sebe. In še naprej raste, ker iskanja ni nikoli konec. Malo sem čustven ob današnjem dnevu. Praznik družine je božič, pravijo. V moji se vsak dan rodi nekaj novega kot se je tistega 24.12. 2011. Nekaj je zagotovo ostalo: podnaslov. Kranj si zasluži več in bolje....

Miran Šubic, ki sem novinar krepko preko 40 let in Trmator od 2011....iščem pa (se) vsak dan....