Danes je umrl nogomet kot smo ga poznali, imeli radi, se ob njem jezili. Danes je svet kapitala vzel velik kos nogometne žoge zase. Onkraj velike luže so doma bankirji in ostali, ki imajo milijarde, da uničijo ljudem sanje.
Zakaj je nogomet nogomet? Zato ker v njem David premaga Goljata. Redko, a ga lahko. Slabši zmore nekaj storiti proti boljšemu na papirju, bogatemu v denarnici. Zato milijoni v času krize želijo nogomet nazaj. Dobili ga bodo: drugačnega! Najboljši bodo najbogatejši, reveži so odrinjeni proč od mize bogatašev kjer so žogo razrezali za zdaj na ducat kosov. Kaj je vodilo tega? Šort? Nogomet? Tekmovanje.
Nekaj drugega: pohlep. Teater absurda bo še bolj ekstremen: igralci in njihovi agentje bodo plenili dokler kaj bo. Se raja lahko upre in noče več gledati tistih, ki so do zdaj razveseljevali tudi Maribor pa Prago pa Nicosio pa Donetck pa....!? Ki so vsaj malo nakazovali, da so igre in kruh za vse!?
Ujetnik v tej zgodbi je mojster lobiranja. Naš človek. Sposoben, ni dvoma. Dragocen za Slovenijo, nesporno. Zdaj je ujet v konflikt, ki zna za vedno dati pečat njegovemu vodenju super bogate evropske zveze, polne milijard in dobro plačanih zajedalcev, ki živijo na račun žoge. Zdaj ni več časa za leporečje, zdaj je treba sneti rokavice, zapele so pesti. In treba je biti pošten: naš predsednik evropske zveze je na pravi strani. Ali bo to dovolj, je druga plat iste zgodbe o pohlepu.
Kaj je lahko boljša popotnica za vstop v (slovensko) politiko od tega kaosa, ki je nastal čez noč? Kje je več izdajstva kot med nogometnimi velikani? Ja pri nas vendar. V naši ljubi državici. Kako idealno prizorišče za tistega, ki so mu v Evropi danes zabili nož v hrbet, kajne? Pridi Aleksander in presekaj Gordijski vozel tukaj in vse kar se ti danes dogaja v Evropi (in še več), se ti bo jutri tukaj....