Marsikdo mi je odsvetoval, da karkoli napišem, objavim, sporočim. Ker da ne bom nič dosegel. Saj to vem. In mi sploh ne gre za to. Egoistično ali ne: zase mi gre in za mojo ženo mi gre in za mojo družino. Zato sta ti dve objavi samo dokza zmage, ki je lahko povsem navidezna: za njo je pač 17 let pljuvanj po naši družini, zalsti moji ženi. In prav toliko let truda države, da bi jo spravila v zapor oziroma obsodila. Po vseh teh letih je ista država sporočila: nobene obtožbe ni več. To je bistvo, srž in smisel.

Občutek, da ti je nekdo očital nezakonita dejanja in to počel nezakonito pa ni dober. Ker ne izbriše stisk, ki smo jih preživeli. Danes vsakomur lahko povem, da nismo ničesar ukradli, ničesar zakrivili. Pri tem takoj pristavim: taka je pravnomočna odločitev pravne države, ti pa si lahko misliš karkoli. Le javno nihče ne more več nekaznovano pljuvati kar je tudi eno od sporočil, na katera smo čakali 17 let. Ja, toliko časa je ves državni aparat deloval v smeri, ki je zdaj postala napačna, nezakonita, karkoli. To je bilo treba zdržati. In molčati. Če moji ženi skoraj nihče ves ta čas ni dal niti osnovne priložnosti, kaj šele enakovredne priložnosti - sem sam stisnil zobe. Karkoli bi zapisal, bi posegal v odprt postopek kjer velja samo in zgolj pravnomočna sodba. Zdaj je tu.

Pogrošni pljuvalec, ki je objavljal najbolj nagnusne laži o meni in moji družini, je zdaj pripravljen vse umakniti s spleta in se opravičiti preko elektronskega sporočila. Bedno. Umazano. Njegove laži je na svojem profilu razširjala Alenka Bratušek, ministrica slovenske vlade. Njegove svinjarije je povzemala Barbara Gunčar, nekdanja kranjska političarka, na svojem portalu. Pa nešteti drugi tudi. Ne bom omenjal novinarjev okoli sebe, spomnim pa na vsaj dva moja nekdanja sodelavca, zdaj imata svoj portal. Še pred nekaj meseci sta svinjala po nas in, ko sem jima napisal o tem, mi nista odgovorila. Po desetletju in več povzemanja ene plati, ene strani, enostranskih obtožb sta izpadla - oprostite - riti. Nista zmogla osnovnega, človeškega priznanja, da nista imela prav. Moram dodati: če bi ravnala drugače, bi me presenetila.

Teden za mano je bil teden, ko nismo nič praznovali, se veselili, slavili. Bil je čas pravne države in lahko bi bila drugačna. Pa ni bila. Z njo bomo zdaj živeli kot smo do zdaj verjeli vanjo. Kdo pa nam lahko zbriše 17 let tega, kar so počeli z nami?

Nimam odgovora. Imam pa svojo družino. Ki ne klone kar tako, ki ne obupa kar tako. Kot številne druge družine, ki jih življenje premetava sem ter tja. A nimam besed za zavržna dejanja vseh in vsakogar, ki je pljuval po nas - javno, na skrivaj, odkrito, hinavsko - vseeno. Kot sem že zapisal in bom še: pregovor "OPROSTIM LAHKO, POZABIM PA NE" je tudi odgovor....

Miran Šubic, ki s tem zaključujem svoje videnje in doživljanje in povzemanje neke zgodbe, ki je našo družino naredila še močnejšo in bolj povezano.....