Problem je enak povsod kjer si ljudje nek hrib vzamejo za romarsko pot kamor je treba na svež zrak. In potem se od Stražišča navzgor izogibajo - avtomobilom. In so jezni, ker ne najdejo parkirnega mesta prav tam kjer jo potem tako radi mahnejo navkreber. Jošt ali Šmarna gora ali...vseeno: problemi so podobni!
Kdo so torej prijatelji Jošta (in drugih hribov)? Tisti, ki ne zmorejo še 15 ali 20 minut hoje od spodaj, od vznožja ali tisti, ki zaparkirajo s pločevino vsak prosti centimeter ob cesti, na cesti, na parkiriščih...
Ko je bivši župan začel s projektom "parkirišče za vsakim ovinkom", smo se oglasili. Ne samo na in pod Joštom, v Kranju. Tam kjer so se otroci (najmlajši) sankali in smučali na "vsaki fliki" in je bila mala vzpetinica in so otroci iz mesta uživali na snegu - je naredil parkirišče. Še eno v nizu parkirišč. In tudi tam se je gradnja ustavila, ker je delal brez dovoljenj (kot se mu je to primerilo marsikje). Pa je šel košček narave za pločevino. In to nam je prodajal (in nam oblasti še prodajajo) pod "trajno mobilnostjo" ? Primer s Huj in primeri z Jošta so morda zdaj zreli za premislek: javne garažne hiše v Kranju nimamo, imamo pa zasebne. Premalo? Zelo verjetno, ker so tudi o tem že zapravljali za študije in projekte in načrte....
Rad se pripeljem na cilj ali vsaj čim bliže. Hinavščine pa ne maram: hoteli so nam zgraditi avtobusno postajo med šolami in zdravstvenimi ustanovami pod istim izgovorom "trajne mobilnosti" pa umika pločevine ipd. K sreči se je zamenjala oblast, drugače bi danes porodnice morda že gledale obračanje avtobusov pod okni.
Vsi smo prijatelji Jošta. Koliko nas to stane? Kdo je hodil na občino zahtevat nova parkirišča, danes pa bi pobiral parkirnino? Vprašanja za mestno politiko, ki bo danes o parkirnini odločala. Naj pretehtajo vsaj tokrat....