Rad jih poslušam, ko se zberejo prav pod mojim balkonom. Igrišče s peskovnikom, okrog njega pa otročad glasna kot le kaj! Zadnjič jih je razvnela otrokom res domača tematika, meni pa je šlo za balkonskimi vrati na smeh: kako podobni so nam, odraslim....So se pa mnenja iz otroških buč kresala o najljubši pravljici!

"Zame je najljubša tista o Šivilji in škarjicah! Ker je tudi mene mamica naučila, kako se reže, da se kam prileze! Škarjice znam sukati, lahko bi skrojila za vse eno lepo obleko in bi se v njej vsi dobro počutili. Mamica velikokrat reče, da je "to projekt" in tudi sama vam pravim: škarje v roke pa bo projekt!" je bila gostobesedna Alenka, nabrita punčka, ki je zaradi svoje višine včasih prepričana, da je vsem - čez glavo! "Kositrni vojak! To je pravljica, ki nekaj šteje. Jaz sem bil vedno za to, da je pravljica tudi resnična: če korakamo desna, desna in ne leva, desna pa najdlje pridemo. In seveda že zdaj povem, da tale Lenčka pri moji koračnici ne bo zraven. Ostali pa: naučite se torej desna, deesna, deeesna," je svojo pravljico predstavil Janez, ki mu iz vsakega žepa vedno gleda mali tankec ali pa kaka druga vojaška igrača. Pa svoji desni roki vedno reče (kot ga je naučilo življenje): "To je ta lepa rokica!" Zdravko, sin lokalnega mesarja, se je pridušal, da se ne more spomniti nobene pravljice. Fant je bolj počasen, a zna tudi tako veliko doseči v druščini, ki ga je šele nedavno vzela za svojega. Silno rad namreč zadeve ureja - kot otroče samo pravi - "s pametjo, gospodarno: dober kos mesa za zrezke, slab za "faširanega"...." Namrdnil se je Dejan, ki ga vsak stavek, ki ga mora povedati hitro in na pamet, naredi zadihanega: "Najboljša pravljica je, če je v njej kaka zvezda. Pa ne Zvezdica Zaspanka, rdeča mora biti in ta na nebu nam najbolje sije. Kdor je za tako pravljico, sem jaz zraven!" Zanimiv je bil ob tem Marjan, koščen fant s polizano frizuro in očali, ki je včasih najraje vice pravil, ker se jih je naučil doma kjer je - to se je slišalo skozi okno stanovanja - sicer oče največkrat zatulil na mamo: "Kaj si skuhala, baba zmešana!", da je slišal ves blok. Ampak: zdaj se drži bolj po strani, nekako slabe volje...In še mali Lukec je pristavil svojo: "Levi Devžej se reče tisti pravljici ali zgodbici ali kaj...važen je naslov: levi!" je dejal in lepo sesal levi palček na levici... Še bi jih poslušal, če ne bi znani glas rekel iz dnevne sobe: "Ljubi, sesalec v roke, prahu je ohoho! Veš, življenje ni pravljica!" Kakor za koga: Alenka in Marjan in Zdravko in še kdo so drugega mnenja...