Ljudem je mogoče vse prodati, najlaže neke iluzije. Potem živijo skozi življenja drugih in jim je - morda - vsakdan lažji. Baje k nam pridejo neki fantje ali možje, ki mečejo žogo skozi obroč in pri tem baje tudi mastno služijo. Prav. Baje jih k nam vabi njihov soigralec in vse je skrivnost, ker so tako slavni, da bi jih mi, navadni ljudje, požrli, če bi vedeli kje in kaj jedo, kaj počno v prostem času ipd. itd.! Baje je to promocija za mojo deželo in državo!? Prav, naj bo tako.

Niti sekunde te bolane obsedenosti ne bom spremljal: ne z očmi, ne z ušesi, ne kako drugače. Z možgani pa sploh ne: za take cirkuse jih dejansko človek ne potrebuje. Potrebuje pa ščepec razuma, da se vpraša: kdo nam prodaja kvazi vrednote, kvazi idole? Iskreno priznam, da gostitelja občudujem pod koši - sicer pa precej manj. Ker je že pokazal tisto od tam spodaj "može seljak sa sela, ne može selo iz seljaka" - pa si lahko razlagate kakor hočete. Torej: športniku občudovanje, cirkusantu pa...."kruha in iger"!

Nevarno na rob teh občutij me je s helikopterjem pripeljal nacionalni športni heroj, ki je pripeljal s Krvavca drugega nacionalnega športnega heroja! To pa je "šou" po slovenceljsko: dajmo združit dva slavna pa naj bo povod še tako bedast! Priznam: zgražal sem se nad tem, v kaj vse lahko potegnejo dva športnika, ki sta predvsem to in nista cirkusanta. Tudi zato, ker gre za dva specifična športa kjer je garanje sinonim! In če cirkusa z meni neznanimi, nepomembnimi mladci z onkraj luže ne bom spremljal niti sekunde, sem tisto bedasto vožnjo s hriba v dolino dojel in sprejel kot poskus, da bi tudi tukaj in zdaj iz športa in športnikov znali narediti - cirkus.

Ko je umrla slavna slovenska igralka, je bila to na komercialni televiziji tretja, četrta novica (takrat je vsaj nacionalka pokazala, zakaj jo tako imenujemo...) kar me je - pošteno res - navdalo z jezo. Toda: oni so pač proizvod tiste miselnosti, načina življenja, ki nam skuša vsiliti cirkus, ker k nam pridejo pač...saj ni važno! Zato sem to držo (sramotno za televizijo, ki oddaja tukaj in v našem jeziku) vzel preprosto za potrditev, zakaj nisem in ne bom spremljal niti njihovih kopij oddaj, ki navdušujejo tam nekje neke množice.

Zato seveda prisegam na demokracijo tudi tu: vsak gleda, spremlja in morda celo plača za tisto kar pač hoče in zmore. Pometam pred lastnim pragom: ko sem kdaj komu rekel, da sem šel na nogometno tekmo nekam po Evropi, si je s kazalcem vrtal v čelo in se mi čudil!

Kdor pa mi kakokrkoli skuša vsiliti, da je to zame in za mojo državo priznanje in čast, če k nam pride na obisk in zabavo, a z nami nima res čisto nič, je zame "slovenceljček". Pa jih je veliko. Sam ne sodim mednje in se zato nimam za kaj posebnega: čredni nagon in medijska preparacija pač nista nekaj kar bi mi sedlo že od nekdaj.... In sem vesel, da je tako.

Miran Šubic, ki ne res ne briga, koga bogataš športnik vabi v goste in kaj bo z gosti počel....