Svinja je domača žival. Kruli rada in rije po tleh. Je bolj okorna in ne ravno čista. Svinja je cenjena. Med nami živi in mi jo redimo. Skrbimo, da ji je lepo, da se primerno hrani in redi. Bolj ko je tolsta, bolj je cenjena. Svinja počne kar hoče, ker je njen cilj znan in jasen: na koncu bomo mi odločili o njej. O njenem koncu in njeni uporabi, ko pride njen čas.
Svinja svinjsko misli in svinjsko ravna. Ker je svinjska, da bolj ne bi mogla biti. Zato se ljudje včasih med seboj obkladamo s svinjami in iz tega izpeljanimi prasicami, prasci in kar je še tega izrazoslovja. Ampak: ali imamo sploh svinj dovolj? Znano je, da svinja ni nujno domača, uvažamo jih od vsepovsod. Madžarske svinje, na primer, so za nas lahko celo rešitev, ker domačih svinj ne zredimo dovolj. Svinja je torej mednarodna in obenem domača.
Če torej komu rečete, da je svinja, ni rečeno, da ste svinja tudi vi. Če svinjo omenite kot nek bolj ali manj abstrakten pojem, je mogoče, da se bo prava svinja prepoznala in rekla (zakrulila), da ji je všeč, ker je svinja ali pa bo svinjarijo takoj odkrulila kot neprimerno. Vsekakor pa je obkladanje s svinjami ali svinjanje lastnost tistih, ki svinje pojmujejo kot nekaj različnega od - sebe. Zato se jim zdi logično, da s(m)o drugi svinje, oni pa ne. In kot je že pregovorno znano, svinjam nikar metati - biserov. V obliki baletnih predstav, na primer. Kaj pa svinja ve, kaj je balet, če vse življenje svinja po svinjski umazaniji!?
Slovenija in svinja. Že sliši se povezano, domače in tudi ljudsko. Kajti če zmoreš govoriti vsem razumljivo in jasno, je ločnica med svinjami in tistimi, ki niso svinje zelo jasna. Lahko je to kravata, ampak se mnogi ne bi strinjali. Ker da so svinje vseh vrst, nacionalnosti ipd. Parkljki, rilec in kravata? Poznamo, poznamo...
Svinjo imamo radi tudi takrat, če svinja po tej naši lastni deželi. To je njena svinjska vloga. Ker pač vse življenje opravlja svinjski posel. In zatoje treba to slovensko svinjo ljubiti, jo častiti, ji oprostiti vse. Zlasti, če je prave barve.
Baje pa je med svinjami današnjega časa najhuje, če svinja s svinjo zmerja druge svinje. Taka svinja je po taki svinjariji namreč deležna posmeha od tistih, ki jo imamo najraje. Eni jo celo zakoljejo. A ta čas bo za sedanje svinje napočil šele drugo leto. Ni je namreč svinje, ki bi živela večno. Čeprav si nekatere to domišljajo. Kako svinjsko!