V Kijevu so bojda nezadovoljni. Ker tja prihaja slovenska predsednica s sporzumom. Mirovnim. Ki pa njim ni ustrezal ali ne ustreza. Imajo zadržke, ker je njim mirovni sporazum lepo opremljen z evri (milijoni...?) in puškami (tanki ipd. - kar pač imamo). Brez tega ne prihajat v Kijev, draga prijateljica in predsednica....

Državljan Slovenije nisem nikdar zvedel, kaj piše v sporazumu z zadržki in ne bom (verjetno) nič vedel o sporazumu brez zadržkov, a z evri in puškami lepo preštetimi. Pa bom vse to plačal in plačujem in tudi predsednico države in predsednika vlade, ki se igrata ping-pong. On na košarko in na dopust, ona delat na mednarodno konferenco...Mi pa debelo gledamo: je to vodenje države? Je to vodenje vlade? Je to diplomacija? Je to ogledalo mene, tebe, nasd, države?

Ukrajinci so napadeni. Ker tisti, ki z vojaškim škornjem stopi na tuje ozemlje, je agresor. Pika. Od tu ni kaj dodati in je vse jasno. Vojna traja, nedolžna raja umira po jarkih - kot v vsaki vojni. Hujskači ali "psi vojne" so vsepovsod in delajo vse, da se ne bi kdo lotil ključnega: kakšen bo rezultat, ker zmagovalca ne bo. Oziroma: bomo v to vojno potegnjeni tudi mi, ki zdaj tja pošiljamo mirovne sporazume, ki pa niso všeč tistim, ki pričakujejo pomoč!? Oni od nas. Naša dva milijona za desetine milijonov (delček jih je že tu in jim ne pride na misel, da bi se šli domov borit...).

Humanost nima cene, človeško življenje še manj. A brezup spoznanja, da vojna dejansko miruje, dnevno pa umirajo otroci, civilisti in druge žrtve, bi morda koga opomnila. Slovenija in Slovenci smo nekoč sami morali skozi vse to. Pa smo si izborili državo, svojo. Njeni voditelji naj bi mislili s svojo in ne ameriško ali rusko ali katerokoli glavo. Zdaj pa še ob našem prizadevanju za pomoč napadenemu, dobivamo klofute.

Gospod Zelenski trdi, da bo zmagal in pregnal agresorja. Tako mora verjeti vsak voditelj napadene države. To je njegova pravica. Milijarde in milijarde bodo potrebne, da bo nekoč Ukrajina zopet podobna nekdanji. Kdo vse bo tu pristavil lonček ali kremplje, nočem ugibati. Ne morem pa verjeti, da naša predsednica ni obiska odpovedala. Mirno in preprosto: v Ukrajino naj gre, ko ji bomo mi dali mandat za viden in jasen sporazum. Oziroma takrat, ko bo tam najprej dobrodošla z mirovnim sporazumom tudi brez milijonov, ki jih "moramo" plačati, da ne bo Zelenski imel zadržkov?!

Predsednik vlade, predsednica države = nehajta sramotiti Slovenijo tako, da vama Zelenski iz Kijeva sporoča, kako bo vajin dober namen pretopljen v milijone evrov slovenske pomoči, ki jih plača slovenski narod iz svojih žepov. Tak diktat je nevzdržen in nedostojen boja slovenskega naroda za svojo državo in svojo samostojnost.

Jutri je praznik tega. Ne v Kijevu, tukaj. Svoboda nima cene, smo rekli. A mir jo ima, v Kijevu. Jo določa gospod Zelenski? Im pravico. Tam. Ne pa tu. Če nismo dobrodošli z mirovnim sporazumom, prav. Njim ostanejo zadržki, nam pa vse ostalo.

Leta 1991 sem kot novinar delal svoje delo. Med našo vojno. Noben heroj nisem bil, nasprotno. A zagotovo nisem želel države, ki ponižuje samo sebe. V Kijevu ali kjerkoli, vseeno.

Junij 1991....vojna za Slovenijo....