1.

Kdo je agresor /ne glede na čas, kraj, ime, namen.../?

TISTI, KI NAPADE TUJO DRŽAVO IN SI JO SKUŠA PODREDITI Z VOJAŠKO SILO. PRIMER: NEMČIJA, ITALIJA IPD. LETA 1941 STA NAPADLI SLOVENIJO KOT DEL TEDANJE DRŽAVE JUGOSLAVIJE.

2.

Kdo se bori za svoj narod, za njegovo preživetje, za svobodo?

TISTI, KI VZAME OROŽJE V ROKE IN NOČE PREPUSTITI SVOJEGA OZEMLJA, JEZIKA IPD. TUJCU. PRIMER: PARTIZANI OD 1941-1945.

3.

Kdo je izdajalec naroda?

TISTI, KI PRISEŽE TUJCU PROTI LASTNEMU NARODU IN VZAME NJEGOVO OROŽJE, DA POBIJA SVOJE ROJAKE. PRIMER: VSI IN VSAKDO, KI SO PRISEGLI IN SLEDILI HITLERJU IPD. DO ZMAGE PARTIZANOV LETA 1945.

V teh dneh sem bil na Osankarici kjer je padel Pohorski bataljon in v Dražgošah kjer je Cankarjev bataljon sredi okupirane Evrope bojeval bitko z okupatorjem. Obe prizorišči in oba dogodka sta in morata biti za sleherni narod - svetišči. Zradi žrtev (tudi civilnih, ki jih je maščevalni okupator pobil v Dražgošah...) in zaradi sporočila: narod, ki se upre, ne more biti premagan.

Obstajajo ljudje in skupine, ki bi me zaradi te fotografije s Pokljuke danes zaprli, obsodili. Nič nimam proti, vsakdo ima pravico do kritike. Seveda zato toliko bolj s ponosom držim v roki zastavo ene partizanskih brigad, ki so osvobodile Slovenijo 1945. Ker je to tisto kar ceni svobodni svet, ker smo bili leta 1945 na strani zmagovalnih sil svobodnega sveta. Danes jih tudi pri nas ni malo, ki podložno piscu nove zgodovine skušajo to spremeniti, izničiti. Dokler bodo Dražgoše in dokler bo Osankarica jim to ne bo uspelo.

Je treba s tistim časom in vsemu hudimi posledicami (zlasti povojnim izvensodnim obračunom...) še naprej vnašati razdor v generacije, ki prihajajo? Ne, ni treba. Oziroma: ne bi bilo treba, če ne bi kdo skušal domobranske prisege in vsega kar zraven sodi prikazati kot boj za svoj narod ipd. Kakšna laž: šlo je za kolaboracijo z okupatorjem, agresorjem. Zato tako ponosno držim zastavo udarne brigade partizanov.

Leta 1991 se je bilo zopet treba odločiti. Za mnoge težko: vse življenje smo preživeli v Jugoslaviji, ki je potem z vojsko napadla Slovenijo. Zame lahko: opravil sem svoje delo med vojno za Slovenijo = nič herojskega, nič posebnega, a brez slehernega dvoma - izbral sem odpor agresorju, izbral sem svojo domovino in državo, ki smo jo potrdili na referendumu in za to imam k sreči celo dokaze, fotografije. Ker bi danes morda kdo skušal trditi drugače oziroma bi rad osamosvojitev ukradel vsem nam zase. Žal tega ne manjka.

Dražgoše in kaznilnica v Begunjah in krvava Dolina Drage in...vse to je del zgodovine boja proti okupatorju, za Slovenijo. Kdor trdi drugače, ga preziram - tako kot preziram slehernega izdajalca. Takoj pa sem zato, da nobeno dogajanje ne deli več novih generacij, mladih ljudi. Zakaj? Zato, ker danes ne morejo tako do zdravnika kot smo lahko šli mi. Zato, ker težje ali nemogoče pridejo do stanovanja kot smo prišli mi. Popolnoma jih razumem, da je zadnje merilo države v tem, kako v njej živijo.

A izhodišče je v Dražgošah in še kje. Celo kot novinar navadno nisem ravno pozorno poslušal govorcev, politikov vseh vrst in sort. Preprosto sem in bom Dražgoše živel in sprejel drugače: KOT SIMBOL UPORA IN ZMAGE PROTI OKUPATORJU! ZA TO GRE IN JE ŠLO IN BO ŠLO!

Ponosen sem, da sem Slovenec. Moj dedek je bil zaprt v Begunjah kot sodelavec OF, drugi je padel kot partizan 1945. Jaz sem še danes na njuni strani in na svoji in na strani vseh, ki vemo kaj je prav! Nikogar ne silim v to, a če ne bi prevladalo vse to v mojem narodu, bi danes morda govorili nemško ali pa nas kot naroda ne bi bilo več. Tisti, ki pišejo novo zgodovino na temelju laži, potvarjanja so zame bolj zavržni kot tisti, ki so v vojnem času storili napake iz različnih vzrokov....

Zato sem v bistvu vsak dan na Osankarici in v Dražgošah na pravi strani!

- državljan Slovenije, ki nikdar ne bom izdajalcev in okupatorjev enačil z zmagovalci v boju za svobodo in Slovenijo!

Zg.Bitnje, 11.1.2026