Zdaj so se vtisi že polegli, sram je pa ostal. Šenčur, krompirjeva vas ipd. poimenovan, je bil v središču pozornosti športne , kolesarske Evrope. Zlata kolajna okoli vratu junaka ljudskih src je samo še bolj izpostavila, česa je zmožna Slovenija po zaslugi Šenčurja, ki je - in to lahko zatrdim - od nekdaj kraj kjer ljudje stopijo skupaj, če začutijo, da je tako prav. Le malo proč je kolesarsko predmestje Šenčurja, Kranj poimenovano....
Zakaj bi me morali biti sram, ker sem Kranjčan? Zato, ker je Kranj /bil/ kolesarsko mesto zaradi asov, ki so skozi desetletja pritiskali pedala, danes pa plačuje v zasebni žep vsako leto trideset jurjev za komercialni nateg kjer eni dobro služijo tudi z javnim denarjem. Pa ne, da sem proti posnemanju "tura" ipd. trikom za trženje kolesarstva: kdor hoče naj si plača občutek, da je delček dirke, ki je prva na svetu! Ko pa to plačuje Matjaž Rakovec iz (tudi) mojega proračuna in blagajne, je konec šale. Ostane kruta resnica, da kolesarsko mesto plačuje rekreativni dogodek, za "svojo" kolesarsko tradicijo v podobi vsakoletne dirke pa zmanjkuje denarja. Podpisan je kajpak tisti, ki mu je Šenčur zadal najhujši poraz v času osemletnega županovanja. Tam si pač namišljenih priznanj ne plačujejo skozi kvazi odmevne dogodke, ampak najodmevnejšega organizirajo s srcem, razumom, voljo, energijo. Zmaga je posledica tega.
Kaj je ostalo nam? Krajani mojega okolja so rajali na polju kjer os oblikovali neko človeško telo. Lepo. Čisto po naključju je bil v ospredju županov glasnik njegovega slovesa. Tudi prav: vsakdo v svojem prostem času počne kar hoče. Izzvenelo pa je groteskno: kot izzveni groteskno neka komercialna prireditev proti prvenstvu stare celine, kajne? Kot izzveni naša himna sredi sosednje vasi proti rajanju na polju, ki mu ničesar ne gre očitati - razen tega, da gre za tolažbo tistih, ki so morali prvenstvo in njegove vrhunce iti gledat v občino, ki je neprimerljiva z dimenzijami gorenjske prestolnice....
To je torej mesto športa kjer smo postali samo navijači na polju, ne pa več glani igralci na prizoriščih, ki nekaj štejejo. "Živo kolo" v športno mrtvi občini kjer je največji dogodek zadnjih let tale....da je šel župan za moj denar v Grčijo nosit olimpijsko baklo!?
Zaradi tega bi me moralo biti sram, da sem Kranjčan? Ne, sram me je, da mesto športa ne zmore nič več od tega, da "akademski vaterpolo klub" predlaga za predsednika vaterpolistov Zorana Stevanovića!? Vse priznanje tistim, ki še vztrajajo (tudi uspešnih ne manjka, a to je le bleda senca časov "mesta športa"). In verjetno so se tam na polju tudi "navijači v živem kolesu" lepo imeli. Druženje in vse kar zraven sodi, je eno -- tekmovanje pa drugo....
Ni me in me ne bo nikoli sram, da sem Kranjčan. Sram me pa je, kdo Kranj vodi in kam.
Miran Šubic, ki sem v športu delal desetletja....pa kaj!