Bila je zima 1999, ko smo se /dve družini/ med zimskimi počitnicami odpravili v Ischgl, Avstrija. Mondeno smučišče in letovišče, le od kod nam denar? Pa smo bivali v apartmajih, naš je bil v bivši kmetiji - a res lepo urejen in tako naprej. Smučarija je draga, le kako smo si jo upali prvoščiti? /to so lahko danes odzivi, takrat nas je smučalo mnogo več Slovenk in Slovencev kot danes.../

V sosednji vasi je plaz nenadoma vzel 31 življenj, dolina je bila teden dni zaprta - namesto enega smo v res neverjetni zimi preživeli dva tedna. Sneg je padal dnevi in noči....zasul vse. Bili smo na robu vas kjer je prej plaz zasul človeka v telefonski govorilnici.....

Neprestano smo se spraševali, kdaj nas bodo spustili ven, kdaj bomo "rešeni", kdaj bo morda plaz privihral tudi v ta kraj in...Na kratko: po tednu dni smo bili obveščeni, da smo na vrsti za evakuacijo: odpeljali nas bodo helikopterji nemške (!) vojske in v zimski ječi je bilo kakih 2000 tujcev iz vse Evrope. Šlo je z nemško/avstrijsko redoljubnostjo (vozila in prtljago smo pustili tam) in pristali smo na cesti pri Innsbrucku, tam so nas avtobusi odpeljali na železniško postajo, vlak pa proti domu. Ko smo izstopili na Jesenicah, so bila čustva res razburkana. Z nami so bili šolarji, zdaj se tega spominjamo kot pustolovščine, a je bilo tudi tesnobe kar nekaj.

1,

Nikoli nismo niti pomislili, da bi nas kdo moral rešiti iz Slovenije.

2.

Nikoli nismo ocenjevali, kako pomoč poteka, ker smo je bili neizmerno veseli.

3.

Strah pred plazom je bil v luči bližnje tragedije prisoten, panike pa ni bilo.

4.

Reševanje je bilo brezplačno, naši gostitelji pa za dodatni teden (kljub jasnim predpisom, da so do tega upravičeni) niso terjali niti centa! Ko sem se vrnil po vozilo in prtljago, sem s sabo odnesel pršut in vino, bili so veseli. JAZ SEM BIL HVALEŽEN NJIM IN NEMŠKI VOJSKI IN SREČNEMU KONCU.

Danes mi gre - oprostite - na bruhanje ob tem, kaj moji kolegi izpostavljajo kot "zgodbo nekaj dni": kdo je bil nezadovoljen, ker je spal na tleh in ni vedel, kdaj točno bo šel domov....kdo je vse to iz tujine ocenil kot neorganiziranost in nesposobnost...kdo je v svoji stiski dejansko popljuval lastno državo. NJEGOVO REŠEVANJE SEM IN BOM PLAČAL MOLČE TUDI JAZ. ZATO, KER BI LAHKO TUDI JAZ BIL TAM. IN BI BIL VESEL, DA ME NEKDO SKUŠA REŠITI IN NA KONCU KONCEV REŠI IN PRIPELJE DOMOV. Medijska hajka pa je res sramotna za slovensko novinarstvo. Ne, ker o zdrsih pri vsem ne bi smeli poročati! Zato, ker je to sramotno dojemanje dogodkov tisoče kilometrov proč kjer je - kakršnakoliže - vojna. In v tej vojni je Slovenija iskala in med prvimi našla rešitev, ki je bila vidna in bo vidna na Brniku. VSE OSTALO PA JE DEMONSTRACIJA NEHVALEŽNOSTI KJER NAJ BI BILO KLJUČNO, KOLIKO TO STANE?! NO, KOLIKO PA STANE VAŠE, MOJE ŽIVLJENJE - ŽIVLJENJA VAŠIH BLIŽNJIH?

Še enkrat več so premnogi pokazali "slovenceljstvo" v vseh oblikah. Ničevost ravnanj in podpora sedme sile = rezultat, ki pa ne bo zameglil dejstva: LJUDJE SO DOMA, KER JIH JE REŠILA NJIHOVA DRŽAVA! IN TO JE VSE. DA PA NE ZNAJO BITI HVALEŽNI NAJ JIM OBLEŽI NA DUŠI.

Miran Šubic, ki sem za evakuacijo hvaležen lahko tudi nemški vojski....pa sem mislil, da tega ne bom nikoli zmogel zapisati. Pa zmorem še kaj: SLOVENSKA VLADA JE DOKAZALA V TEM PRIMERU, DA JE NAŠA IN SPOSOBNA IN ZATO VSE POHVALE....