Včasih mi kdo reče, da naj terjam veteranski status. Pa se kar malo nasmejem. Nisem noben veteran, še manj bi si lastil kake zasluge. Pa bi mi država (kot vsem drugim veteranom vojne za Slovenijo) primaknila nekaj deset evrov za....kot vsem drugim! Ne, da bi se otepal, če mi kaj pripada, a enostavno nisem nikdar ocenil in smatral in trdil, da je bilo opravljanje mojega dela med vojno (bil sem tudi udeležen v prometni nesreči kjer smo se novinarji peljali med vojno na letališče, ki naj bi ga obstreljevali...) pač samo to in nobeno poslanstvo ipd. To si lastijo zdaj drugi.

Plebiscita in z njim povezanega današnjega praznika pa si ne more lastiti nihče. Ker je 95 odstotkov tistih, ki so glasovali pač utemeljilo samostojno državo Slovenijo. Pa ne, da si tudi tu ne bi delilil zaslug in kazali s prstom na tiste druge in tako dalje in tako naprej. Če so si posamezniki prilastili vojno za našo državo, zakaj si ne bi še vsega ostalega?

Minilo je 35 let od tistih časov. In mene še zdaj ni sram priznati, da mi je bilo v Jugoslaviji (tudi) lepo: manj smo se sovražili med seboj, manj je bilo razlik in do zdravnika in izobrazbe se je dalo priti, na primer. Ko komu rečem, da sem imel v bivši državi lepo mladost in da imam še danes kakega prijatelja na ozemlju bivše države, je marsikdo kar v zadregi. Ne ve, ali bi me dal v predal tistih, ki smo za svojo državo (bili) s figov žepu. Ni mu jasno, ali nisem sposoben dojeti dejstva, da sem živel v "režimu" (ena partija, en vodja.....). Pa se ne trudim s prepričevanjem. Res pa je, da rad potem pokažem (tudi objavim) fotografije prijatelja novinarja Mirka Kunšiča, ker mi prav pridejo: dokazujejo namreč kje sem bil in kaj sem počel. Najbolj goreče opozorim še na podrobnost: poglej na sliki, z rokami v žepih sem upal med sovrage...Smešno, a je res.

Ponavljam sebi in vsem: osamosvojitev je naša, skupna. Ne glede na to, kaj je kdo kdaj mislil, rekel, pričakoval. Ne glede na to, kaj se je potem iz tega rodilo ali izcimilo. Vsi mi smo torej Slovenija in vsak med nami tudi. Imejmo kljub geografski majhnosti širino naroda, ki je svojo osamosvojitevm dosegel sam in sprejmimo medse tudi druge in drugačne. Bodimo manj "slovenceljni" in bolj strpni do tega, da nikdar vsi ne mislimo enako in nikdar ne bomo.

Sam dodajam še tole: nič me ne moti, če kdo nekoč ni verjel, da nam bo uspelo - da le delal ni proti Sloveniji. Zelo pa me moti, da so si in si še skuša to pogudmno dejanje naroda prilastiti dokaj ozka skupina ljudi, ki s tem samo znova in znova ustvarjajo razlike med nami. Slovenija je nastala, ker smo bili za "skupaj" in ne za "narazen". Kdor iz tega dela korist zase, za politično stranko, ta kogarkoli - osamosvojitve ni vreden. Da o enotnosti sploh ne pišem.

Čestitke vsem za današnji praznik samostojnosti in enotnosti!

Miran Šubic, urednik Trma.si