Srečala sva se naključno, povabil je na kavo in vprašal: "Kaj meniš o moji kandidaturi za župana Kranja. Ti poznaš sceno...." Potem je zmagal leta 2018 in me povabil k sodelovanju na področju obveščanja. Več kot korektno sva sodelovala in vmes kako kavo spila. Skoraj izključno takrat, ko je predlagal on. V moje novinarsko trmatorstvo se ni nikdar vtikal. Kot sva začela, tako sva (poslovno) sodelovanje končala. Zadnjič je najavil kavo in klepet septembra 2023. Potem je njegov uradnik storil tak barbarizem nad mano kot novinarjem kot ga ni še nihče. In župan je podprl uradnika, ki ga je izbral sam in v katerega lokalu slavi politične zmage. Obljubljene kave nisva spila, a jaz jo bom vedno rade volje. Ločim službo od družbe, županu pa je to ža ušlo iz rok in glave. Nekoč sem mu rekel, da je odličen "protokol župan". Zdaj je potrjena druga resnica: katastrofalno vodenje občine kot ustanove se ne more več skriti za nasmeške, posajena drevesa, poziranje in leporečje.

Zato danes moram zapisati: "Matjaž, odstopi!" Pa vem, da ne bo, ker narcisoidni značaji naših oblastnikov takih korakov nikdar ne zmorejo. To, kar je zašuštral z domom upokojencev, je ogledalo našega župana - po anketi najslabšega med župani mestnih občin! Ta vehementna najava pred 14 meseci in polomija po 14 mesecih je vse, kar je župan Rakovec. On nas brati od ZDA do Japonske kamor potuje na "koristne izlete" in v Grčiji prižiga olimpijski ogenj. Doma pa parcel za gradnjo njegovega ključnega projekta ne zna napisati v vlogo za gradbeno dovoljenje?!

Zato kot občan Kranja priznam: to razočaranje, to zavajanje ali laganje, ta nesposobnost je tisti greh, ki ga ne bomo oprostili kar tako. Tisoč ljudi, ki čaka na posteljo v novem domu so za to oblast le politično sredstvo za prazne obljube župana, ki je obljubljal dvorane, nadhod pri Tušu pa še in še. Nič od tega (še) ni, on pa nas šest let zavaja z nasmehi in fotografijami in izjavami in obljubami. Vem, da ni kriv sam, ker je čeri ogromno - a namesto hokejskih. vaterpolskih in protokolarnih potepanj po svetu, bi moral navijati ušesa svojim izbranim sodelavcem, da bi vsaj imeli vtis, da kaj dela.

Zelo ločim službo od družbe. Ločim župana in človeka s katerim naju je povezalo marsikaj. A to ne pomeni, da sem ali bom kadarkoli pripravljen pozabiti, da je najprej to mesto, da so najprej ti ljudje in potem politični sopotniki, ki pridejo in grejo. Za Matjaža je čas, da gre. Ne glede, kaj bo še uspel narediti, je pri Domu upokojencev dokazal, da ne zna in ne zmore narediti obljubljenega in tega ni sposoben priznati javno. Kot še ni priznal nobene napake v svojem času županovanja, žal.

Ujel sem ga na laži in dokazani nesposobnosti. Ne Matjaža, župana. Ali pa oba. Leto 2026 se bliža in polomija s skrbjo za starostnike je breme, ki mu gre na dušo. Lagati o nečem in vedeti, da tega sploh ni, je zavržno. Matjaž, odstopi. Zaradi svoje odgovornosti, ker nek most popravljaš skoraj dlje kot ga Kitajci zgradijo Hrvatom. Zato, ker ni nič res o hokejski, plezalni, koncertni dvorani. Zato, ker nimamo (še) bolnice, postaje in, ker si odgovoren, da bo Dom upokojencev vsaj leto dni kasneje. Če misliš, da je prav tako....nas pobrati še z deželo Lažnjivega Kljukca. Ti že veš, kje je.

Miran Šubic, občan in upokojenec, ki sem odkril, kako nas naš župan zavaja....