Bil je prvi župan Kranja po osamosvojitvi in se vse državi vtisnil v spomin, ko je v parlament prinesel batane na mize poslancev in iz stavbe na mestnem trgu lepega dne izgnal državno upravo! Danes je napisal knjigo, ki jo je plačala občina v kranjski soseščini in v njej je pojasnil svoj delež pri osamosvojitvi in še čem. Ni mu bilo nerodno, da jo je plačala občin=država=davkoplačevalci....

Kranjska moderna zgodovina je polna posebnežev v politiki. Najhujša dva nam vladata zdaj: eden je na vrhu državnega parlamenta (legitimno in legalno izvoljen) dosegel tisto kar je drugi - obljubljal (in obljubljal je res marsikaj, izpolnilo se ni pa skoraj nič...). Kranjski politik s štirmi pravnomočnimi obsodbami in znanimi aferami pospravljanja in odstavljanja v občinskem podjetju je zdavnaj presegel te okvire: danes v goste sprejme politika, ki mu sicer vrata zapahnejo pred nosom vsi drugi....ali pa iz lastnega žepa plačuje opeharjence svojega poslanca in - mimogrede - za vračanje odtujenega denarja potrebuje za dobra dva jurja kakih dvajset obrokov!? Drugi je bolj "prikrita rihta" in je do včeraj goltal res najbolj žaljive in gnusne zmerljivke prvega, danes sta si skočila v politični objem in posteljo....

Sam sem tudi posebnež. Trmast, svojeglav pa še kaj. Lastne napake me tepejo po glavi in še kje, živeti moram z njimi. A živim tudi s temi posebneži, ki imajo in so imeli bistveno lastnost: plačujem jih kot davkoplačevalec. Zato si dovolim nedeljski premislek; do kdaj?

Odgovor je na dlani, dokler jima in jim bomo verjeli. V tem primeru: boste verjeli, ker jim, jaz že dolgo ne verjamem nič. Čisto nič. Nauk je boleč in se ponavlja: ne glede na vse to, ona dva vladata in jutri bosta to morda ponovila, ko bodo zopet volitve?! Ko sta se v politični incest zapletla, sta imela pred sabo samo dvoje ali kar eno: oblast=korist! Tega jima ne gre zameriti, le kdo si ne želi živeti čim bolje, če mu drugi to plačajo?

Ko sem včasih prišel v mestno prestolnico, so me spraševali o norem županu ipd. Danes? Danes mi rečejo, da živim v "Zokilandu" (a imajo svojega tudi v prestolnici) in dodajajo sprego tistim, ki se tako prijazno smeji in slovi kot "vagabund in gurman" in oboje tudi dokazuje....Se je torej kaj spremenilo v teh 35 letih?

Če se je, bomo videli novembra, ko bomo zopet take in podobne (iz)volili. In sem potem šriti leta pritoževali ali zgražali, saj je vseeno. To so pravila "zokilandov" povsed pri nas in drugod. Kjer niso krivi tisti, ki se nam potem smejijo v obraz - krivi smo mi. Bomo spet?

Miran Šubic, volitvec