Združenje novinarjev in publicistov je odgovor na Društvo novinarjev Slovenije. Desni in levi, na kratko. Sam nisem nikjer zraven, desni me ne bi hoteli - levih sem se znebil pred desetletjem. A prisrčno sem ganjen, ko vidim, kako stojijo na braniku Resnice, Pravice, Neodvisnosti, Nepristranskosti. Takole so zapisali o človeku, ki ga poznam. Z njim sem bil v isti pisarni desetletje in več, ko sva pisala Dnevnik. Takole gre njegova obreazložitev za "nagrado za življenjsko delo", ki jo je z desne prejel včasih tudi levi kolega...

1.

PRIZADEVANJE ZA PLURALNOST SLOVENSKEGA MEDIJSKEGA PROSTORA je prava utemeljitev in to potrdim iz prve roke. Najprej je pisal vdanostna pisma/komentarje ali karkoli je to že pač bilo/ Milanu Medenu, zadnjemu res partijskemu uredniku Dnevnika, ki je bil zame karizmatična osebnost in je žal v letu 1991 izgubil stik z realnostjo, novinarji smo ga odstavili oziroma je šel sam. Peter Colnar je potem pluralnost branil na Radiu Kranj, ker je postal kandidat na volitvah SDS, nagrada je bil pa direktorski stolček na Radiu Kranj kjer sem bil (z radijsko prakso) precej časa zraven. Dokler mi sedanjki nagrajenec ni pokazal in dokazal, kaj je to pluralnost in me je "odstranil" iz etra. Njegovi stanovski kolegi v osrednjem mediju na Gorenjskem in še kje mi niso dali prostora, da malo pluralnosti najdem tudi jaz. Pa sem se znašel takole: naročil in plačal sem mali oglas kamor cenzorska roka ni segle in v Gorenjskem glasu objavil tole sporočilo, ki je potrditev utemeljitve nagrade mojemu kolegu, da boljše ne more biti /leto 1994/:

Pred tremi leti sem morda dal veter v jadra letošnji nagradi in nagrajencu....

2.

ZARADI NJEGOVE POKONČNOSTI je sedanja nagrada toliko bolj na mestu. Ko se je šele začela vojna za Slovenijo, je pokončnost kazal z naravnost grozljivo vnemo. Opisal sem jo na Trmi mnogo let kasneje....naredil sem nekaj res nemogočega: na fronti sem hotel nadomestiti tega pokočnega človeka tako, da sem namesto njega šel - na fronto....(no, ja ... izraz je pač v duhu tega, da je danes vse nekako drugače)

Posledice? Jaz sem ležal v porodnišnici kot "vojni bolnišnici med vojno za Slovenijo" vodoravno, on je še naprej pokončno dokazoval in zdaj dokazal kot nagrajenec svojo držo in še kaj.

3.

Da revolucija žre lastne otroke so zapisali seveda tisti, ki ne dobivajo nagrad od desnosučnega združenja - morda pa kakšno na drugi strani. Moj kolega je doživel to v praksi: ko je bil na vrhuncu pluralnosti in drže in kar je še tega, so ga predlagali za nagrado, ki se ji reče "častni občan" Kranja. Ni je dobil, sam pa sem tudi to zabeležil, da bi danes ob dodeljeni drugačni nagradi z ganjenostjo lahko zaploskal...In mimogrede: tisti, ki je "miniral" Colnarja, je zdaj častni občan....Človek obrača, Bog obrne - so rekli včasih....

4.

Zdaj se bo kdo pridušal, da so tile moj zapisi in spomini bolečina, ker nisem nikdar prejel kake nagrade za novinarsko delo. Pa sem jo! Leta 2013, takale je bila....

Društvo novinarjev Slovenije katerega član sem bil desetletja, se ni oglasilo. Solidarnosti nisem doživel, še lepe besede ne. In sem izstopil in pojasnil, zakaj. Zato vsa njihova dejanja v zvezi z mano od takrat zavračam in z res pristnim gnusom pomislim na to združbo levosučnih. Jasno je, da sem se onemogočil za večne čase pri njih, na desni pa seveda nikdar ne bi dosegel niti sence sedanjkega nagrajenca, mojega bivšega kolega...

ZAKLJUČEK: KDOR BI IZ ZAPISANEGA POTEGNIL KAK NAPAČEN ZAKLJUČEK, JE SAM KRIV. SAJ JE ZNANO: SVINJA JE KDOR SVINJSKO MISLI. JAZ NAGRAJENCA ZA ŽIVLJENJSKO DELO SPOŠTUJEM. IN DOKAZ?

Tole sem objavil letos o Petru. Sem morda v podzavesti slutil, da bo postal laureat, nagrajenec, prejemnik prestižne nagrade!? Prepuščam bralcu in trdno stojim za tole sklepno mislijo: DOKLER IMAMO TAKE NAGRAJENCE, SE NAM ZA PRIHODNOST NAŠEGA NOVINARSTVA NI BATI. KDORKOLI OD VOJŠČAKOV SEDME SILE NAMREČ LAHKO V NJEGOVI ZGODBI NAJDE OPORO...Čestitke, Peter, še enkrat!