Kakšna zmaga! Od prejšnje sobote do včeraj je Dnevnik v bitki s Kranjem zabeležil zmago, ki v tenisu pomeni skoraj "kravato": V ŠESTIH IZVODIH DNEVNIKA OD PREJŠNJE SOBOTE DO VČERAJ JE BIL KRANJU NAMENJEN 1 /EN/ PRISPEVEK. Kakšno zadovoljstvo, ker je eden od ciljev "NAJSLABŠEGA ŽUPANA MESTNIH OBČIN ZA LETO 2024" uresničen vsaj po tej plati? Ne vem, vem pa nekaj drugega: to izpostavljam zaradi dveh podatkov....

Prvi je, da moj časopis natisnejo v kakih 10 000 izvodih. Kar je grozljiva številka, ki me malo spominja na "ukaz" iz leta 1982: odšel boš v Kranj za dopisnika, ker je to okolje izrednega pomena za nas, tam je skoraj največ naročnikov poleg Ljubljane, Zasavja...In sem šel in ostal desetletja dopisnik Dnevnika in potem odšel, ko sem sam hotel. Od kakih 60 000 tiskanih izvodov navzdol sem bil del zgodbe in moj časopis je imel vsa ta leta dva dopisnika z Gorenjske. Nič skromno ne dodajam: s svojim pisanjem sem ohranjal časopis prepoznaven. Nič več, nič manj. Danes pa prej najdem zapis o tem, kaj je novega v kraljevi družini na Otoku kot pa o mojem mestu in ljudeh v njem in okoli njega.

Drugi podatek je, da je Trma dosegla 22 milijonov obiskov. Klikov, če hočete. Sploh ne vem, če je to veliko ali malo in me ne zanima. Zanima me rezultat: ljudje me ustavljajo v lokalu, trgovini, na ulici in mi sporočajo, da ne odneham. S trmo in s Trmo. Če pomislim, da sem ustvaril medij, ki je dobesedno povozil časopis, ki mi je štiri desetletja dajal kruh (in potico, priznam), nimam razloga za kako slavje in ali zadoščenje. Ko me je šef lisjak učil objektivnosti, profesionalnosti in še česa, me je naučil: ni absolutne objektivnosti, ni ene same resnice - ja pa nesporen in jasen rezultat novinarskega dela: odziv. Branost. Upoštevanje.

In ko se grenko nasmehnem ob tej enotedenski statistiki tiste prepoznavnosti, ki jo je za svoj cilj postavljal sedanji župan, ne morem mimo tega, da (si) posredno in neposredno še tisto malo medijske prisotnosti v veliki meri plačuje. No, plačamo mi: on se fotografira in smeji in pozira in... je prepoznaven, Kranj očitno malo manj. A treba je vedeti, da splet pač požira tiskane medije in ne gre krivde za mizerijo s Kranjem v medijih pripisati enemu krivcu. Je pa nekaj res: z naskokom največ objav o Kranju zadnjih pet let (in dlje) objavljam kot Trmator, prej sem jih tisoče zabeležil kot novinar Dnevnika....

Miran Šubic, novinar

PS

Borisa Jalovca poznam desetletja. Srečujeva se bežno, a vedno z dobrim občutkom. Te objave na spletu nisem naročil, ker nisem tak človek...še manj pa je to Boris, ki ga cenim in spoštujem. Voščilo mi je lepo ogrelo srce, vračam ga njemu in vsem nam....