Človek si je sam kriv, da ne pritisne gumba za ton in tekmo samo gleda. Slovensko športno komentatorstvo je resnično slabše od športa, ki naj bi ga ti komentatorji posredovali. Primer, ki je bil res že kar mučen: eden od dveh bratov je komentiral tekmo med Barcelono in Sevilo in kot 1001-krat že največ v imel povedati o sebi: do orgazma nemogoča statistika za nazaj in naravnost noro spotikanje ob sodnika in odločitve. Kaj je napletel o enajstmetrovki, to je bilo res za bruhat! Človek, ki sedi v kamrici v Ljubljani in gleda tekmo nekako tako kot mi doma si drzne vsakič učiti sodnika!? Noro. Pa ne zaradi kluba, igralca ipd. Ko pride na igrišče pri Barceloni Sanchez je to traktat o tem, da fant nima pojma. Ali pa pljuvanje vratarja, ki potem obrani čudežno v zadnjih minutah in reši točko. Bog nam daj mir enkrat pred tem napihovanjem! Spomnimo se samo orgazmičnih popadkov pred tekmo v Stožicah, ki je za vedno (upam) odnesla enega od bratov s stadiona in od NZS. Da o "srbizmih", ki jih prodajata non stop, ne pišemo. Koliko je tu nogometnih tujk za katere imamo lepe slovenske besede, bogpomagaj! Seveda: zadeva je stvar komercialne tv, ki ju pač plačuje za nakladancije na kubik in čez...Meni se je nogomet začel gnusiti, ker imam občutek, da gledam mazohistični narcisoidni show komentatorja. Fanta, če imata kdaj čas: poglejta kak prenos na ARD, ZDF - saj vemo, da ne bo pomagalo, ampak vseeno...
Še hujše se nam obeta. Dama, ki je redno vozila drugi tek (jih pač samo naj 30), preneša smučarske tekme z vehemenco, ki ji ni para. Ve ve, vse zna, vse je jasno, vse pozna = hudiča, le zakaj ni koščka tega naredila sama? Napake v razhajanju z uro, ki je "mati smučarskega komentiranja" pa so res že smešne, ker se redno dogaja, da tista, ki dela napake na koncu premaga uro in tekmice. Fraze "koliko hitrosti bo vzela s seboj" ipd. pa so res že degutantne. Ker se na šport in politko vsi spoznamo, je povsem jasno, da so športni komentatorji pač ali mrtvaki, ali nakladači ali brezvezniki ali statistiki ali..
Prenesel bom pljunke za "jugonostalgika", a nekoč je bil Mladen Delić in še kdo, ki je znal, vedel in dal čustva športu. Mi pa imamo danes razlagalce tistega, kar sami vidimo in nore, ampak res nore lovce na brezvezne podatke tipa: zadnji remi brez golov je bil na tem stadionu leta 1971 ipd.!? In kaj ima to zveze s tekmo, ki jo gledamo? Tragiko vseh športnih komentarjev potem na POP TV začini le še konjski nasmeh voditelja, ki tistih nekaj stavkov komaj izdavi brez dveh, treh napak. Noro.
Pa nimamo kaj. Plačamo z elektriko ali paketom ponudnika programov. Ampak: zdaj mi je lažje!
