Draga (mislim dobesedno) Alenka Bratušek, Kranjčanka!
Pred nekaj meseci ali tedni smo zvedeli, da kot Gorenjka in Kranjčanka ne boš podprla prenove gorenjske železnice. Potem smo slišali, da tvoji podrejeni niti približno ne bodo zgradili tretjega izvoza z avtoceste, ki bi prometno razbremenil Kranj in tiste, ki so nanjo vezani. Razumel sem: denarja ni!
Med tem se je zgodilo kar se je. Marjan se te je naveličal (pa še koga). Jaz pa sem živel v nekem vmesnem času do ponedeljka zvečer, ko sem se zbudil in dojel: spet si zamenjala ministrstvo! Nisi več tam kjer je kup denarja, zopet si nesojena in neformalna ministrica za zdravstvo in upokojence ipd.!? In sem za trenutek pomislil, da je čas pred volitvami (in dojel, da je res), ko si nastopala enako: borila si se kot levinja za nas (bolj ali manj) stare in bolne. Ker je to poslanstvo tvoje stranke. Potem si to poslanstvo zamenjala za silno pomembno ministrstvo kjer se gradi in plačuje, kar se gradi. In nič nisi bila več tako za upokojence ipd. Drugi tir je pač drugačne vrste zadeva, kajne! Spotoma si odslovila /ali je bil odslovljen kranjskega ministra in pripeljala našo drago rojakinjo iz tujine na njegov stol.
Ampak zdaj si zopet ministrica za tiste, ki naj bi ti pomagali do službe. Ker živeti moramo vsi: država pa vendarle daje najbolj varno zatočišče, tudi sam vem to. In ker sem prespal nek čas, sem se zbudil s spoznanjem, da se morda vse menja, le naša Alenka ne: zopet je tam kjer naj bi bila njena korist (=volivci, ki ji bodo verjeli, kako se bori zanje).
Ali bo tega kdaj konec? Zakaj te naenkrat skrbi za mojo penzijo, na tako pomemben drugi tir pa si pozabila tako globoko, da ga še omeniš ne? Zato, ker se z drugim tirom ne pripelješ do praga parlamenta. Z našimi pokojninami in čakalnimi vrstami pa bi se rada...
Vsak osel gre enkrat na led, le mi na vsakih nekaj let....
Miran Šubic, urednik Trme