Pa začnimo tam kjer vsakdo najbolj hitro skoči: pri denarnici! In tem, kaj kdo ima in koliko in zakaj ipd. Priljubljen šport Slovencev, Gorenjcev še posebej: le o čem bi se pogovarjali pri frizerju in za šankom, če - na primer - Alenka Bratušek ne bi v javnosti pokazala torbice za štiri jurje...(najmanj) in če ne bi imel Karel Erjavec avta z 60 jurjev....Problem je na dlani in na jeziku: mesar mora imeti audija in mehanik "bavarca", bankir brez "merdžota" ne more nikamor .... politiki pa moraj nam dajati vtis, da so reveži. Ampak: po drugi strani jih obsojamo, da "kradejo", kajne? Tistih, ki nič nimajo pa ne obsojamo, ker nastopi druga lastnost našega plemena: zadoščenje, da so drugi še večji reveži kot jaz, da je drugod še slabše (spomnite se, kako smo z veseljem hodili na Češko in tam metali krone kot pesek...). Je torej sporno, če ministrica pokaže drago torbico in ima minister drag avto? Seveda je: za privoščljivce in nevoščljivce je to priložnost, da so "pošteni mediji" še bolj rumeni kot so že.

Dokler bo temu tako, bo politikom lahko: ker se bodo te obrti lotili pač ljudje, za katere bi bilo logično, da nimajo Louis Vuiton torbic in Porschejev. In jih bodo hoteli imeti in bodo za to pač storili vse, kar lahko. In tisti, ki si lahko zaslužijo take predmete, bodo od politike bežali kot hudič od križa. Ker je politika zatočišče (pod)povprečnih, (manj ali ne)uspešnih ljudi, ki samo tako lahko dosanjajo svoje torbice in avtomobile ipd - na naše zgražanje! Problem naših dveh ministrov v odstopu ni torbica ali avto, ampak odločitve. Da sam sebe predlagaš za evropskega komisarja ali pa da iz bega vojske narediš politično predstavo ali pa svojo prijateljico ustoličiš za ministrico ali pa, da se poteguješ pred volitvami za upokojence, nato ta pa spomin zapusti...

Mene luksuz pri politikih ne moti. Ker je največji luksuz, ki si ga lahko privoščim v mojem življenju, da si luksuz privoščijo tisti, ki si ga nislo zaslužili.

Avto bivšega ministra in predsednika Desus ....