Najbolj pokvarljiva stvar je - športna slava! Pa še kakšna zraven. Slovenski mediji pišejo obračunu v štajerki metropoli kjer je kratko potegnil JOSIP ILIČIĆ JOJO, najboljši kranjski nogometaš zadnjih let, ki je bil leta 2019 izbran v enajsterico sezone v italijanski prvi ligi, lanski povratek v Maribor pa je bil "sanjski".... A ne za dolgo: čistka po neuspehih na travniku je pomenila slovo, če se ne bo kaj spremenilo, ko bodo za to potezo zvedeli navijači...Jojo je ponoči takole označil, da je konec zgodbe, ki je bila v medijih tako opevana: vrnil se je v Maribor potem, ko je imel hudo krizo v Italiji. No, s tole objavo na spletu je morda hotel opozoriti na minule čase, a "vijolicam" manjka točk zdaj in Jojo je bil v derbiju proti Olimpiji bleda senca nekdanjega virtuoza (da o kilogramih ne pišemo).
Čeprav naj bi čez zimo (fotografija je jesenska) kilogrami "izpuhteli", je očitno zdaj res konec kariere nogometnega virtuoza, ki pa je - kar morda niti ni tako znano - nekoč zapustil "svoj" Triglav kot mladinec, ker so njegove delovne navade bile v nasprotju s talentom. Pa to je že zgodovina, ne manjka pa tistih, ki ne razumejo, da čas pač za vse neusmiljeno teče dalje. Najbolj odmevna polomija "velikega povratka" pa se ni zgodila v kranjskem športu ampak v naši politiki. JELKO KACIN se je "vrnil na velika vrata" in med krizo z virusom zapravil svoj nekdanji ugled osamosvojitelja...Preprosto, je pozabil, da nismo več v letu 1991, da o neznosno zoprni "duhovitosti" njegovih sporočil slovenski javnosti ne pišemo. Začel je v težkih časih...
Nato sta se razšla z Janšo katerega strankarski medij je pisal takole...
Jelko ni ostal dolžan in potem ponižno sklonil glavo in postal Janšev kader in "korona govorec"....
Problem je, če preceniš sebe in podceniš druge ali če preprosto ne razumeš, kdaj je treba oditi. Ker je slava minljiva, ljudje pa hitro pozabljamo....