Včasih pa človek ne sme molčati. Ko sem prebral prispevek v Dnevniku (časopisu, ki mi je dajal kruh okoli 40 let in je v popolnoma zasebni lasti...), sem bil pa zgrožen: take neumnosti pa že dolgo ne! Razumem, da je lomastenje Janeza Janše po medijski sceni vredno vseh reakcij, ampak tokrat se moram dotakniti citata, ki ga je Dnevniku zaupal Nejc Štravs Tisu, Radio 1. In priznam, da sem se vprašal o uredniškem spominu, novinarskem spominu in naletel na svoj spomin!
Če bi namreč sledili izvajanju, potem bi moral tudi sam pljuniti v smeri Janeza Janše, a ne bom. Ne zato in najmanj zato, ker bi se strinjal z njegovim početjem, ampak zaradi zgodovine nastajanja "avdićevstva" v slovenskem etru! Kajti: kdo pa je tisti, ki je tako ali drugače "podjarmil" 17 radijskih postaj in jih združil v (praktično) eno postajo in kdo vse je pri tem - na primer - izgubil službo? V Kranju poznam vsaj 1 (eno) osebo, a jih je več, ki jih je zadelo "avdićevstvo" kot piše v Gorenjskem glasu leta 2016!
Takrat se seveda Dnevnik/Nejc Štravs Tisu =Radio 1 ni oglasil. Opala: pa saj sem bil sam dopisniki Dnevnika takrat? Zato me je še bolj sram zdaj: sodeloval sem pri nastanku Radia Kranj pred desetletji....in nič napisal o tem, kako so "avdićirali" radijske postaje po istem ključu in je nastal imperij enega lastnika, ki ga - res prozorno in nevredno medija, ki naj bi se boril proti vladnim posegom v svobodo medijev, novinarjev - zdaj očitno napada nov predlog zakonodaje o medijih. Prav zato sem se odločil, da zdaj pa ne bom tiho in bom mirno napisal, da "avdićevstva" ne podpiram - nič pa me ne motijo tisti, ki ga: dnevno poslušajo, uživajo, se smejejo...Priznam: tudi sam sem že to počel. Ampak: ali je res moja svoboda ogrožena, ker ne bom več poslušal "avdićevskih programov = štosev ipd.?" in bom morda kdaj doživel, da bodo lokalni radijski programi res - lokalni in ne dejansko le del mreže kjer je vsiljevanje "avdićevstva" povsem legitimno dokler v nekem mediju ne preberem, da je najhujši medijski zločin (prosto po Dnevniku), ker Denis Avdić ne bo mogel biti prisoten na 17,19 radijskih postajah naenkrat - zdaj pa seveda po zaslugi mreže postaj je!?
Kriterij "avdićevstva" ni moj kriterij. Morda zato, ker sem zatajil kot novinar, ko je nekdo lomastil s kapitalom po radijskem etru in si priključil takšno število prej samostojnih postaj. Morda so bile slabše (ker niso imele Avdića na programu...), zanesljivo pa so bile - lokalne. Danes so - v slovenskem merilu - globalne in "odbor za obrambo Avdićevih zaslužkov" je v Dnevniku nakazal srž problema.
Dolga leta sem deloval kot sodelavec Vala 2020 - bil sem reporter, dnevni urednik, moderator. Radio kot medij sem spoznal do obisti in neskončno sem hvaležen ljudem, ki so me tega (na)učili. Zato bom prvi na ulici, da ohranimo nacionalni radio in njegove vsebine in nacionalno televizijo in njene vsebine. Nikdar pa ne bom branil kapitalistov, lastnikov zasebnih medijev. Zato, ker sem za enega delal in dojel, da mi po 40 letih ni rekel niti "zbogom", če je že "na svidenje" preveč. Ko vsako leto pobira dobičke, me tudi ne kliče, da bi malo delila. Zato je problem medijev v zasebni lasti treba ločiti od medijev v državni, naši lasti. Nisem maščevalen in zasebnim ne želim propada - zagotovo bodo sposobni lastniki znali obstati na trgu. Popravljam SVOJO NOVINARSKO NAPAKO in nisem tiho ob tem, da bi moral braniti (kot cenjeni kolegi v Dnevniku) KAPITALISTA, LASTNIKA RADIJSKIH PROGRAMOV oziroma njegovo videnje radijskih programov ali "avdićizem"! VPRAŠAM VSE NAS, ALI JE DOBRO, DA SMO DOVOLILI POGREB LOKALNIH RADIJSKIH PROGRAMOV IN VSE TISTO, KAR SE JE DELALO Z LJUDMI, KI SO BILI TAM ZAPOSLENI!?