V zadnjih letih mnoge Kranjčanke in Kranjčani radi pripomnijo (kot nalašč so različne spletne klepetalnice) o "invaziji Šiptarjev" v naše mesto. Najprej: slovar slovenskega knjižnega jezika poimenuje prebivalce Kosova po slovensko kot Kosovce, lahko tudi Kosovarje. Drugo: eno so na pamet zapisane sodbe, drugo pa so stvarni podatki. Ti so seveda dosegljivi na Ministrstvu za notranje zadeve in so urejeni glede na upravne enote po Sloveniji. Da bo bolj enostavno: UE Kranj zajema območje in prebivalstvo bivše občine Kranj (torej še Šenčur, Cerklje, Preddvor, Naklo, Jezersko) in gre za približno 80 000 ljudi. Da bodo zadeve še bolj jasne - nesmiselno je v tej statistiki pričakovati drugače kot to, da bo večina priseljenih pri nas pristala v Kranju in neposredni okolici.
Podatki za zadnja tri leta so zgovorni, posredovalo jih je MNZ. Za primerjavo smo uporabili primerljiv priliv iz države Bosne in Hercegovine, rezultati pa so naslednji:
2017 je UE Kranj izdala 567 dovoljenj državljanom BiH in 498 državljanom Kosova
2018 1001 1544
2019 /do 30.6./ 498 1277
Statistično se je število priseljenih Kosovcev k nam povečalo za 3x (2018:2017), letos pa lahko pričakujemo rekordnih 3 000 izdanih dovoljenj za delo in bivanje (enotna dovoljenja) državljanom Kosova kar pomeni 6-kratnik povečanja proti letu 2017! Pri tem velja poudariti, da statistika ne loči med podaljšanimi in novimi dovoljenji, a naraščanje je več kot očitno in dokumentirano. Kranj je torej v treh letih resnično doživel velik porast števila priseljenih in tudi zaposlenih Kosovcev, bistveno večji od - na primer - "Bosancev" kot radi poenotimo priseljene iz BiH kjer so najbolj številčni Srbi, Hrvati in Bošnjaki. Taki so uradni podatki, tako število priseljenih pa seveda vpliva tudi na druga področja, ki so s tem povezana. Nesporno pa je "pavšalno zaznavanje" takega priliva utemeljeno in zato ni čudno, da so nam sogovorniki z UE Kranj neuradno potrdili "prepolno čakalnico" pri ustreznih uradih vsak delovni dan.
