Ko igralec mladinske ekipe z igrišča trenerju zabrusi "kvajstabo", je treba biti plat zvona. Če je to osamljen primer in če gre za športni "kratki stik", vsi razumemo in dojemamo - gre za mlade ljudi in zato je to treba tako jemati. Če pa vidiš na igrišču razbito vojsko, ki prejema zadetke kot za stavo in na tekočem traku, moraš ukrepati. Vsaka podobnost s Triglavovo mladinsko ekipo je zgolj - namerna. Vsega tega si ne zasluži ne izkušen trener, ne klub, ne moštvo.
To zapišem zato, ker je NOGA pojem in ker na tribuni med kadetsko tekmo vidim selektorja Kostiča "na ogledih". Mu je Kranj blizu? Vsekakor rad pride: ampak učinek smo pa videli, ko je bilo treba izbrati reprezentante in tokrat je verjetno prišel gledat Aluminijev podmladek (klub bo igral v prvi ligi, Triglav ne več...)? Malce kasneje se je zapletel v prijeten pogovor še s športnim direktorjem Triglava. Po naključju sem bil zraven in po naključju me nista "opazila". Morda je bila tema pogovora analiza U17 kadrovanja? Kdo ve...bil sem pomirjen: Triglav ima s selektorjem odličen odnos, to je najbolj pomembno! Take nogometne sličice so moje osebno videnje, odnosi pa se vedno preslikajo na igrišče: ker nas ima selektor v čislih, je enega najboljših Triglava prečrtal iz reprezentance. In ker čakamo na našo nogometno mladost, je prav, da zabrusi trenerju igralec čez vse igrišče...
"Pusti jih pri miru," je dejal s pomilovalnim nasmehom znanec, ko sem odhajal pogledat še dečke do 12 let proti NK Kranj. Morda ima prav: preveč vem, preveč vidim, preveč poznam, zato sem moteč in trma je prav taka - moteča. Ampak: če bi športni direktor kluba gledal tekmo, bi slišal isto kot jaz. Pa ga ni bilo videti in selektorja tudi ne....