Kako rešiti nogometni Triglav pred izpadom iz prve lige? Odgovor za milijon evrov!? Ne, za nekaj sto tisoč, ki bi kranjski nogometni proračun približali tistim, ki jamčijo obstoj (Nova Gorica, Koper, Velenje, Domžale... so stabilni). So pa še druge rešitve, ki pa niso odvisne od nas: če iz lige zaradi minulih grehov pri nameščanju tekem (policija je del svojega dela že opravila) vržejo Nafto, je vse urejeno. A Nafta ne visi le zaradi takih sumov, njen dolg je še vedno velik - Triglav pa je tu v prednosti. Seveda: če bo novo vodstvo zmoglo plačati vsaj osnovne stroške ekipe in ne pozabilo na mlade. Največja rešitev za klub in moštvo pa bo zasuk v glavah. In posledice zasuka v nogah. Nobena skrivnost ni, da so rezultati izpostavili odgovornost, a posebej odločno pokazali na igralce. Namišljene igralske veličine so se vlekle po igrišču, napake smo beležili na vsaki tekmi, eni so pokazali še pomanjkanje samozavesti. Je zato mogoče bolje graditi novo moštvo kot pa izsiljevati okoliščine, ki jim Kranj ni kos? Kajti prelepo si je obetati, da bo kdo pomagal, da bo kdo razvezal mošnjo in ...

Triglav pa je v kranjskem športu širok pojem. Vaterpolo in košarka, hokej in še kakšen šport delijo enako usodo. Trenutni prebliski nas ne smejo prepričati, da se je mogoče vedno reševati s skromnostjo in varčnostjo in odrekanjem in "lastnimi silami". Ta mesta oblast (in prejšnja ni bila boljša) dela s športom kot svinja z mehom in za to ima vso pravico - glede na volilni izid. Moralno pa so škodljivi za celotno športno zgradbo, ker v mestnem svetu in drugje ni nikogar, ki bi se športu posvetil celostno. Glede na to, kdo se z njim sploh ukvarja, vse skupaj še dobro kaže. Umiranje košarke, vaterpola (paradnih športov Kranja!) pa nas lahko samo prepričuje, kako ozkogledi so ljudje, ki vodijo to občino, to gospodarstvo. V času krize to še bolj udari na plan in zato bodo posledice še bolj očitne in tudi težke. Ko preberem, da Sava zmanjšuje svoj velik kolač za kolesarje, vem, da je res hudo.

Res je pametovati najlaže in soliti pamet najbolj prijetno. Ampak: bil sem dovolj časa v operativi, v samem središču dogajanja, da dobro poznam drugo plat. In me je zato vedno groza, ko oblast dobijo frustrirani in nesrečni, zavrti in zatrti. Če so zraven še brez moči ali po domače nesposobni, se nam ne piše dobro. Zato vedno ob vsem tem pomislim na igralce. Na tiste, ki so doma pred ogledalom veliki in pomembni, pred golom pa smešni. Rešitev je na dlani: naj igrajo zastonj pol leta!? Sam sem delal leta in leta zastonj, sa so oni kaj imeli (in vedno jim je bilo premalo)! Ali pa naj jih plačuje SPINSov možganski trust - saj te tako ali tako zanima vedno in samo denar v nogometu!?