Danes je praznik, slovenski dan športa v spomin na prvi zlati kolajni Slovenije na OI. Kranj je zaradi virusa prireditve omejil ali prestavil v boljše čase. Seveda pa je ob tem mogoče dobro pomisliti, koga od znanih športnikov smo uspeli zadržati v Kranju? Borut Petrič je zopet trener v domačem okolju po letih potikanja po svetu. Marko Milič nikdar ni z rojstnim mestom ohranil "športnih" vezi - pa bi ga potrebovali v košarki, na primer. Od nogometnih asov je Matjaž Florjančič le kratek čas treniral NK Zarico (bil je Keku pomočnik na Reki), Miran Pavlin pa se je Kranju najbolj približal potem, ko je letos postal direktor slovenskih reprezentanc na bližnjem Brdu kjer je sedež NZS. Nasploh je težko najti prejšnje odlične, izredne športnike med trenerji. Bolj animator in športni funkcionar je olimpijec Rožle Prezelj, Marko Polanc pa je (p)ostal trener pri kolesarjih. Pri plavalkah in plavalcih so rodovi kranjskih odličnih športnikov ostali izven plavanja, pri vaterpolu prav tako - še sreča za družino Troppan, ki ne odneha v vaterpolu. SMO JIH PREMALO ZNALI POVABITI V KRANJ, KJIM PONUDITI PRILOŽNOSTI ZA USTVARJANJE V KRANJSKEM ŠPORTU? BIVŠI ŠPORTNIKI KOT TRENERJI IN FUNKCIONARJI SO DRAGOCENOST ZARADI IZKUŠENJ. NE V NAŠEM MESTU: UPRAVNI ODBOR NK TRIGLAV NE PREMORE NITI ENEGA BIVŠEGA VIDNEJŠEGA NOGOMETAŠA TEGA KLUBA!? Če Triglav ne zmore povabiti državnega reprezentanta Aleksandra Radosavljevića, bo jutri zmogel to storiti z Bojanom Jokićem ali Josipom Iličićem? Bodo Jan Polanc in Matej Mohorič in drugi nekoč skrbeli za kolesarsko prihodnost? Še nekaj je treba dodati: eno je ljubezen do športa in navezanost nanj, drugo pa je preživetje s športom in od njega. Tu pa je zagotovo Kranj vse prej kot idealen za bivše športnike. Zato je lepo videti Barbaro Mulej, kako še danes odlično igra ali uči druge igrati tenis....a živeti od tega se pač ne da, kajne? Še en izziv za odpadlo okroglo mizo ali forum o kranjskem športu na današnji praznik!!!!