Lahko bi rekli: tresla se je gora, rodila se je miš. KRANJ PO FRANCETU PIBERNIKU NE BO POIMENOVAL KNJIŽNICE, NITI V NJEJ ALI PRED NJO NE BO NJEGOVEGA KIPA. IN TISTO, KAR BO NANJ SPOMINJALO JE - DELOVNA MIZA..Tak je odgovor Maje Vunšek, direktorice knjižnice. IN TO NA ŽELJO BARBARE PIBERNIK, HČERKE KULTURNIKA KOT JIH KRANJ NI IMEL VELIKO, ČE SPLOH KOGA. Ne ugibamo, zakaj je temu tako. Vprašanja v zvezi s tem, kar je govoril na seji mestnega sveta maja 2021 smo poslali JANEZU ČERNETU, PODŽUPANU in trenutno kandidatu SD na volitvah v državni zbor in - NI NAM (ŠE) ODGOVORIL.
Tole je stenogram seje, ki je bila neposredno po pobudi Trme o preimenovanju. POUDARITI JE TREBA, DA JANEZ ČERNE KOT GLAVNI GOVORNIK NI NITI Z BESEDICO OMENIL NAŠE POBUDE, ŠE MANJ NAŠEGA DRUŠTVA KAR JE ŽALOSTNO ZA PODŽUPANA, KI POSREDNO "POKRIVA" TUDOI NAŠO DEJAVNOST /JE ODGOVOREN ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI/!
1.
Naša pobuda je bila popolnoma neuspešna tudi zato, ker so zaposleni pod vodstvom Maje Vunšek lani poslali tole. Dopis dobesedno (po naši oceni) ponižuje pesnika, raziskovalca, esejista, častnega občana Kranja.
2.
Naša pobuda je naletela na podporo velikega dela mestnih svetnikov (hranimo dokumente), ki so potem po pilitičnem dgovoru utihnili, a tudi Gimnazije Kranj kjer je Pibernik poučeval do upokojitve. Zdaj je od obljubljenega lani, ostalo zapisano zgoraj. GRE ZA VELIKO HINAVŠČINO KRANJSKIH SVETNIC IN SVETNIKOV, KI SO NAJPREJ NEKAJ PODPRLI - NATO PA TIHO "DOL POŽRLI". Kar samo dokazuje, da ni naključen molk podžupana Černeta in da tudi stališče zaposlenih in vodstva knjižnice Pibernika diskvalificira.
3.
Nobenega dvoma ni, da je bil France Pibernik z ducatom knjig in odstiranje prezrtih ali prečrtanih literatov ter svojo usodo vse prej kot "režimski kulturnik" prejšnje države. A nikdar v literaturi in še kje ne bo ostal zapisan kot "opredeljen" ampak kot človek svobodnega duha. DANES SMO SOOČENI S TEM, DA NJEGOVA HČI POGOJUJE SPOMIN MESTA KRANJA NA PIBERNIKA KOT PISVA DVEH KNJIG O KRANJU, ČASTNEGA OBČANA ALI - OČETA? Nikdar ne želimo posegati v intimo spomina na bližnjega, a njegovi dijaki in ljudje, ki smo prebrali kako njegovo knjigo in sploh vsa kranjska javnost ga imamo pravico počastiti. TRMINA POBUDA JE LAHKO NEKORDINIRAN TAK POSKUS, A ODZIV POLITIKE JE ZGOVOREN: TUDI PO SMRTI NI NAŠEL ODZIVA, KI MU GRE - RES PA SE V SVOJI SKROMNOSTI ZANJ NIKDAR NI JAVNO BORIL. PREPROSTO JE LE PISAL.