Spoštovana predsednica, spoštovni župan, spoštovani minister, spoštovani nadškof!

Danes ste počastili otvoritev parka, ki naj bi slavil slovenski himni, državno in vojaško. Plačali smo ga kranjski davkoplačevalci, zemlja pa je še naprej last cerkve in le posodili so jo za ta namen. Klop v parku stoji, ker je del darila, ki ga je občuni brez občutka za koruptivnost podaril kar podjetnik, ki je park uredil skladno s pogodbo zaradi katere ga na sodišču toži obdarovanec, kranjska občina....

To so okoliščine, ki jih verjetno niste dolžni vedeti. Morali pa bi vedeti, da je himna vedno glasbeno delo in se poje in igra, ko slavimo uspehe naših športnikov ali ko praznujemo državne praznike in gostimo tuje državnike. Himni, ki jima je posvečen kranjski park, sta uglasbila slovenska rojaka, skladatelja. Vsem nam sta v ušesih in ko ju zaslišimo, začutimo ponos in pripadnost narodu, državi.

Žal slavnostna govornika (župan Kranja in predsednica Slovenije) nista zmogla niti besedice nameniti tema dvema človekoma, ki sta dala ritem in zvok stvaritvama dveh pesnikov, povezanih s Kranjem. Tragično je, da se nam je to zgodilo, še bolj tragično pa je to zamolčati. Ker sta himni velikokrat predvajani samo instrumentalno, je to toliko manj razumljivo. Se v Kranju v svoji obesednosti narediti nek spomenik državni himni tvorci parka niso zavedali tega? Pa saj Jenko in Prešeren ne bi bila ne prizadeta, ne okrnjena v veličini, če bi spoštovana predsednica zmogla povedati en stavek, eno misel o tem? Kar je najhuje: ko je cenjeni glasbenik opozoril na to nerodnost, nevednost ali namerno nemarnost, je bilo tudi z občine mogoče slišati, da se tega zavedajo, da je to del celotne zgodbe....

Žal je zamisel o parku postala politična krinka in ne vsebina nečesa vzneseno lepega kar za vse nas himni sta. Če zanemarimo, da nadškofija ni bila pripravljena niti podariti zemljišča in ostaja njena last in, da ta park dejansko leži na (ne)odkopanih ostankih iz železne dobe, potem se lahko samo vprašamo: nas povezujejo dejstva ali zaukazano čaščenje dveh velikih pesnikov, ki sta odlična, nesporna avtorja dveh pesmi, ki smo ju izbrali za slovemski himni. A sta to dejansko postali, ko sta ju slovenska skladatelja uglasbila in jima dala drugi del neločljive celote?

Kot državljan in Kranjčan sem zgrožen, da se vse to zgodi v značilni aroganci lokalnih oblastnikov, ki privlečejo državni in cerkveni vrh v park, ki je lahko spomenik himnam, a izpade tudi kot spomenik neznanju in nespoštovanju do dveh skladateljev in s tem do Zdravljice in Naprej zastave... v obliki, ki jih imamo vsi mi v ušesih. Vsi skupaj ste pokazali, kako himne ali njun park lahko delijo. Ne na rdeče in črne in naše in vaše, na nevedne in tiste, ki na to zmoremo opozoriti. Če bi bilo drugače oziroma tako kot ste danes uprizorili, bi nedavno sredi Rima našemu kolesarju recitirali Zdravljico....Pa je niso in prav je tako!

Spomin na dvca skladatelja je bil danes preprosto prezrt. Če ostajate pri tem, prav. Če ne, se jima opravičite vsaj na simbolni ravni. Zaslužita si.

Miran Šubic, ki Zdravljice ne prepuščam ne pesniku samemu, ne skladatelju ampak vsem nam....

Keranj 1.6.2023