Nekoč so mestni svetniki skoraj že odločili, da se Kranj imenuje "mesto športa", toliko uglednih športnikov smo imeli. Pa saj so še zdaj: Marko Milič med Arabci, Borut Petrič pri Hrvatih, Jojo Iličić pri Italijanih, Bojan Jokić med Španci, Sašo Radosavljević pa v Ljubljani, Grega Hafnar med Domžalčani, košarkarji s Horvatom po večini v Šenčurju...Ste od politikov, kandidatov in strank slišali kaj o tem, kako nazadujemo, kako smo provinca v košarki, nogometu, smučanju, plavanju ipd. itd. Še kegljači in balinarji niso več "in", zato pa večni funkcionarji ustanavljajo Športne zveze kjer nihče niti članarine noče plačati!? Vaterpolo v razsulu, košarka životari, nogomet strmo pada, hokej v nesrečnih razmerah in tako dalje in tako naprej.
Pa se po šenčurskem dokazovanju povprečnosti kranjskega športa (nogometa s tremi do štirimi stalnimi članskimi reprezentanti!?) oglasi možak, ki je eden od tistih, ki vse vedo. In me "zbode": no, kako je zdaj z vaškim derbijem!? Človeka imam dejansko rad, ker ima rad šport. Res pa je, da včasih elektrika strese preveč in so posledice lahko tudi v "smeri razmišljanj". In ta je pri njem vedno podobna: ni pomembno, če se pol sveta podre - da le Triglav izgubi. In če izgubi - evo veselice. Pustimo ob strani njegov osrednji problem, ko se odpravi od doma: kam že moram na tekmo, da vidimi mojstre nogometa iz vasi ob Kokri? Ker se umetniki selijo iz kluba v klub (in iz vasi v mesto in nazaj), je seveda pojem vaškega nogometa za mojega dragega nogometnega znanca nedoumljiv.
Pa ne samo zanj: za mnoge v Kranju, za oblast prav gotovo. Ker se njim zdi logično, da ne gredo po nakupih v Šenčur, ampak v Kranj (če že ne v Ljubljano). In da kino in gledališče in muzej in razstava in koncert niso v Šenčurju, ampak v Kranju (če že ne v Ljubljani). Le v športu (in po možnosti v najbolj priljubljenem) naj temu ne bo tako. Vaški fuzbal (ali košarka ali...) je smisel in cilj in dojemanje - posledica pa logična: nihče nikdar nikakor ni želel podpreti tistega športa, ki je bil za druge po Sloveniji (in komplimente je delil celo Zahović...in kupoval Kranjčane....) pojem in kluba, ki je v revščini uspel.
Zdaj je lepo vse po starem in moj prijatelj je lepo "ozemljen" in ne trese ga več. Privoščim sladostrastje, a mi je žal. Ne poraza, ne kluba - miselnosti in ravnanja. Zato mu bom ob priliki ponudil obisk Maribora, da bo dojel kaj pomeni živeti za nek cilj in uspeh in kaj pomeni biti pripaden - tudi v športu.
Politikov v Šenčurju ni bilo. Pa bi se lahko naučili in dojeli, kaj ljudi zanima. Kdor bo med njimi na svojem shodu zbobnal skupaj 500 ljudi, je zame zmagal. Do takrat: čestitke nogometu!