Boštjan Trilar je bil z eno nogo med vrati iz svoje pisarne, ko je njegovo pero delovalo kot dobro namazan stroj....od sporne telovadnice brez dovoljenja do urejanja zelenic pa kulturnih radosti za stotisoče evrov...potem je sedel v svetniško klop in začel - pomislite - boj za javni denar, javni interes!? Še malo nazaj pa je bilo "poslov", ki so smrdeli po korupciji in še čem kar nekaj!
To je zadnji primer, ki pa seveda ima nadaljevanje. Matjaž Rakovec je zdaj župan in tudi zanj velja enako: prsti v marmeladi so kriterij kjer se meri odgovornost, poštenje, dobri nameni ipd. Ostalo je le politična menažerija kjer se leporečje izmenjuje z obljubami. Nekaj je res: leto dni je potreboval novi župan, da je vsaj najbolj očitn grehe predhodnika spravil v razumne okvirje. Da o 30 milijionov vredno avtobusni postaji in ostalem niti ne pišemo....
Mohor Bogataj je v nekaj dneh omogočil svojemu "političnemu botru" poravnavo, ki je slednjega potem pripeljala za rešetke, ker je lep del tega denarja zapravil zase. Bivšemu županu ni padel las z glave, seveda pa je kriv za 2 000 000 evrov, ki smo jih dimnikarju plačali vsi mi iz proračuna....za izgubljeni spor. Slednji je zdaj odnesel župana Komende kar pa je mila rešitev za greh, vreden preko milijona.
Politično pokrije vsak sklep župana mestni svet. Tista odločitev, ki tega pokritja nima in je škodljiva za občino in vse nas, bi morala biti povezana z osebnim jamstvom osebnega premoženja za tistega, ki jo podpiše. Take odločitve so največkrat skrite javnosti.
Če ni po naključju v tistem okolju doma nek medij, ki je dobro obveščen. In se imenuje Trma. O večini teh poslov sem kot novinar Dnevnika in Trme poročal edini ali vsaj prvi. Tudi to o nas nekaj sporoča....
Miran Šubic