Nekoč je bil vaški klub Primskovo kjer sem se podil za žogo. Nisem bil ravno Maradona (razen po postavi...), a sem kasneje tam ob Kokri postal prvi človek kluba, ki je zgradil svoje prekrasno igrišče in postal državni kadetski prvak proti velikemu Mariboru in se uvrstil v prvo ligo mladih. Potem se je v "luknjo" kot so rekli okolju tega kluba, pripeljala delegacija sosednjega, čez reko Kokro so bili doma. In so rekli, da se ne gredo več in da predlagajo, da se združimo. Združeni klub je imel nemirno plovbo v tretji, drugi in na koncu v prvi ligi. Med tem sem Kranju priboril zastonj igrišče z umetno travo in skupaj z nogometnimi sodelavci tudi ustvaril nogometno šolo, ki je šla vsem v nos, ker smo v njej zbirali najboljše. Zato so pri nas igrali trije kapetani državne reprezentance, dva sta še aktivna...Zato je pri nas potrkal veliki AC Milan in od Triglava kupil igralca!? Zato smo se uvrstili v prvo ligo in osvojili sedmo mesto...

A vmes je bil boj z mlini na veter, ki je pihal drugim bolje kot nam. Konkurenca naših uspehov ni dobro sprejela, mnogi stari Triglavani pa niso bili pripravljeni dojeti kluba, ki ni imel dolgov, zato pa desetine članov slovenskih reprezentanc. Otroci so dobesedno drli v nogomet, mi pa smo ustvarili model kjer je veljalo, da ob manj denarja moraš delati več. Nikdar nisem bil všečen kranjski športni oligarhiji kjer so vladali plavalci, smučarji, kolesarji, ki nogometa niso želeli videti tam kjer je Triglav bil. Še bolj sem bil trn v peti veljakom nogometa, ker sem bil glasen in jasen, ko se mi kaj ni zdelo prav. Zato me je Aleksander Čeferinv v spregi z Alenko Bratušek skušal spoditi iz nogometa za ceno prvoligaškega statusa Triglava. Nista uspela, žal pa je to uspel kranjski politični komplot v katerem je politika za dolga leta onemogočila gradnjo nove tribune oziroma normalne podobe Triglava. Takrat sem šel, a boja z mlini na veter ni bilo konec: moral sem se z državno odločbo včlaniti v klub, ker so se me bali in se me še bojijo. Nato sem nekega dne rekel, da je prav, da javnosti (in sebi) pojasnim, kaj se sploh dogaja v mojem Triglavu. Uspel sem. Ljudje zdaj vedo. Navijači so dobili dejstva o dolgovih in kadrovskih kuhinjah in še čem.

Moj boj z mlini na veter ne bo nikdar končan, ker sem tak človek. Če me skrbi, kaj sem počel vsa ta leta, pogledam v zgodovino statistike NZS - naslovov kar mrgoli, spiski igralcev Triglava, ki so postali znani v Evropi, ni kratek. V nogometu sem se imel neizmerno lepo tudi, ko je bilo hudo. Veter še piha nasproti, a to me nikdar ni prestrašilo ali ustavilo. In me ne bo.

Miran Šubic