Trma je medij nekega lokalnega okolja, občasno se dotaknemo slovenskih tem ob pogoju, da slednje zadevajo naše okolje. Ko smo odprli temo kosovskih migrantov (priseljencev) v Kranj, smo bili - osamljeni. Bolje zapisano: sami! Kot smo pred kratkim pisali o starejšem Kranjčanu, ki se je soočil z delovanjem "kosovskih podnajemnikov" na kar strašljiv način, smo bili - edini.
Zanimivo: v tem trenutku prebiram, kako politika streže po življenju medijem in novinarjem. Sem proti, da se razumemo: ne maram posegov v novinarstvo na "orbaniziran način" - a obenem se sprašujem ponovno: zakaj - na primer - o kosovskih priseljencih ni noben "main stream medij" do zdaj pripravil niti enega tehtnega prispevka? Zakaj bolj ali manj molčijo tisti mediji, ki so v zasebni lasti in bi zaradi "trga informacij" morali izkoristiti ekskluzivo obravnave tematike, ki zadeva 50 000 ljudi v tretji največji občini v Sloveniji? Pa niti z besedico nočem pisati o delu novinarjev, o njihovi avtonomnosti, da tematiko obravnavajo kakor jo pač želijo! Kako bomo npr. plačniki RTV SLO "veseli" dejstva, da o taki žgoči zadevi ni pravega pristopa nacionalne hiše (če je bil in sem to izpustil, prezrl, je moja pripomba neumestna)?
Leto dni preden je to začutila uradno kranjska politika, je Trma s številkami in ne kako nestrpnostjo do priseljencev, opozorila. Začeli smo pisati o tistem kar ljudi žuli. Kar se nam dogaja pred nosom. Nikdar nismo zapisali ničesar teh ljudeh v smislu obtožb. A obenem smo upali v Kranju pisati o našem mestu in njegovem problemu ali vsaj pojavu, če to morda problem sploh ni.
Zdaj bo verjetno odziv medijev drugačen. Ali pa tudi ne. Zanimivo: Trmi branost raste, ljudje se odzivajo na žive in aktualne prispevke in pri tem ugotavljamo svojo posebnost: očitno znamo gledati okoli sebe. In še nekaj: mi smo tu doma, mi s temi problemi in ljudmi živimo.
Miran Šubic, Kranjčan