Zloraba položaja je kaznivo dejanje. Zloraba zaupanja pa je človeško dejanje. Ko sem nekoč bil vprašan, ali naj sedanji župan kandidira, sem bil eden prvih, ki sem odgovoril. Priznam: danes ne bi. Ne zato, ker bi po krivici na njegova ramena zvalil vse, kar je narobe. Predvsem zaradi izkušnje, ki ne na moč negativna. Moj župan mojega mesta je dovolil, pritrdil ravnanju mestnega uradnika z novinarsko svobodo. Z mano, da bo bolj natančno.

Mnogim grem na živce in povsem se strinjam s privoščljivostjo, če - in vsaka ima dva konca - palica mene mahne. Ker jo tudi jaz vihtim desetletja. Zato nisem poklical nikogar, ko me je točaj pijače na zmagoslavnih veselicah našega župana kot mestni uradnik skušal onemogočiti. Nič nisem jamral, špecal. Samo deloval sem naprej. Nato je priletela še ena "kazen": ne smem prejemati vabil in obvestil o tem, kaj se v občini dogaja. Pa bom sarkastičen: oni moja obvestila prejemajo vsak dan na trma.si. In so veliko bolj brana kot pa hvalnice o liku in delu nekega politika, ki bo prej ali slej odšel. Ostal bo Kranj in ostalo bo žalostno poglavje demonstracije politične moči nad novinarskim poročanjem.

Da bo vsem in vsakomur jasno: to kar početnja Matjaž Rakovec je samopašno dejanje političnega mogotca in narcisoidno prepričanje, da mu nihče nič ne more. Ne njemu, ne njegovim izvoljencem, protežirancem. Morda bo na koncu res tako, a do tedaj velja vsaj eno: za vsakim in z vsakim takim dejanjem se nekdo razkrije in pokaže v pravi luči. Če sicer narcisoidno prepričanje v "absolutizem všečnega politika" pomeni taktiko za volivce in volitve, je stvarnost povsem obrnjena: gre za pot preko trupel, za brezobzirnost in izkoriščanje funkcije, položaja, moči. Kako simptomatično: okoli njega so vsi tiho - celo navidezni borec za novinarstvo, ki je našel službico za stare dni in je postal pač kruhoborec. Nič narobe, vsi smo to (bili). A da se ve.

Dan medijev je zame zgolj in samo povod, da še enkrat o tem pišem vsakemu Kranjčanu in Kranjčanki: živite v okolju kjer zamera pomeni maščevanje: obtožbo, obsodbo. Ker nisi priden in kritiziraš in ne slaviš kot drugi mojih idej in mojih sodelavcev, bom uporabil vse, da te onemogočim?! Pa saj medijske svobode ni, kajne. Je pa človeška. Kakorkoli jo kdo razume, dojema - vseeno.

Jaz svojo branim. Ker svoboda pa ni zabloda. Razen, če jo napišeš z veliko začetnico? Ker socialna demokracija ni zabloda, razen, če ima stranka tako ime? Odgovori so že tu. In še več jih bo.

Miran Šubic, ki me skuša(jo) onemogočiti. Kot so me od 1981, ko sem se prvega aprila zaposlil. Simbolika?