So ljudje, ki so mesto. In je mesto, ki mora živeti z ljudmi. In smo ljudje, ki moramo živeti naprej tudi, ko odidejo taki, ki nas zaznamujejo. Natašo smo vsi poznali kot Perico. Zaspala je pri 71 letih, zadnje dni je preživela v domu upokojencev. Nič ne bom razpredal, kaj je bila. Ne, ni bila častna meščanka, je bila pa mestu v čast. Ker mu je dala utrip, občutek nečesa živega. S pojavo in vsem kar je predstavljala, Domišljam si, da sva se poznala. Dommišljam si, da je kakšen kovanec na njeni dlani kaj pomagal. Domišljam si, da je Kranj z njo nekaj izgubil. Ne, tega si ne domišljam, je res. Perica, se vidimo prej ali slej in....hvala ti za kranjske dni.
