Če bi naši župani za nezakonite odločitve odgovarjali z lastnim premoženjem, bi bilo vse lahko drugače. Mohor Bogataj je kot župan Kranja (p)ostal največji škodljivec s svojimi odločitvami. In če se je marsikje lahko skril za potrditev mestnega sveta, je pri dimnikarjih povsem sam storil nezakonito dejanje, vredno dveh milijonov evrov. Pa mu ni padel las z glave, kot se reče.
Ker njegov naslednik Boštjan Trilar ni uresničil gromko najavljane obljube, da bo vse to preiskal ipd., je bilo vprašanje časa, kdaj bo storil kaj podobnega. Njega zdaj zaradi pogodbe za vzdrževanje zelenic preiskujejo, a tudi tu je princip podoben: izpeljal je postopek, ki ga je državna revizija dobesedno raztrgala, ker je bil na kožo pisan enemu ponudniku. Ocena razlike med za Kranj najbolj ugodno in Trilarjevo končno ceno: milijon in pol....V našo škodo, zopet.
Da se vse to ne zgodilo še kdaj, velja pristaviti: botri takih početij so velikokrat mestni svetniki in svetnice, ki jih župani in njihove uprave "prepričajo" v take rešitve. Pa smo zato preplačali neustrezno telovadnico v Stražišču in bi še eno na Plsnini....če ne bi vsaj pri teh projektih nova oblast potegnila ročno zavoro. Nikdar ne bomo ploskali županom ipd. kar tako - naj vse take odločitve kritično vzame pod drobnogled opozicija, naj se krešejo mnenja - da bomo ravnali na koncu varčno in gospodarno.
Dimnikarska zgodba (sedanje nadaljevanje je samo zanimivost...) je nauk za Kranj. Kot je nauk, da štirje svetniki ne smejo "požreti" sto kil biftka na naš račun in kot je sporno, da ima mestni svetnik od nas plačano omaro lepo doma, v domači hiši. To so drobci, ki na koncu pomenijo en vrtec manj, eno cesto manj in tako dalje. Kot zapisano: če bi zas ugotovljene nezakonitosti politiki plačevali iz svojih žepov, bi bilo drugače. Tako pa: primite se za gumb, ko vidite dimnikarja. Za denarnico je že prepozno....