Ko sem Marka Derganca spoznal, sem dojel koga vse premore Slovenija. Butnskala je bila avtorsko delo na Radiu Študent nekoč in je najbolj luciden oris zmage "revolucije" v Sloveniji - pa ni bila prepovedana ipd. Zakaj? V trdem socializmu ali karkoli smo že takrat imeli je bila preveč bistroumna, da bi jo prepovedali. Po zaslugi urednika Dareta Miliča sta jo Marko Derganc&Emil Filipčič kot ustvarjalca pripravila za objavo na "uradnem radiu" in ob četrtkih so oživeli liki Profesorja, Fanči, Eminence, Valentinčiča in ostalih junakov. Mimogrede: 2016 smo se srečali v Kranju ob istoimenski predstavi
Marko je improvizator brez konkurence. Genij? Zakaj pa ne: kot redaktor enega od nedeljskih dopoldnevov na 1.aprila dan, sem se domislil, da bi vse ustaljene rubrike Marko spremenil v radijsko parodijo. Tako je bil strokovnjak za tišino (glasbeni strokovnjak...), junak reportaže o kmetu, ki je pobil vse živo na svoji kmetiji in - to je bil res zadetek - prvi slovenski genij, ki je nastopil v rubriki Nedeljski gost. Nisem ga predstavil s kakim imenom ali priimkom, samo kot prvega uradno priznanega genija. Njegov nastop je bil briljantna parodija na našo obsedenost z nečem posebnim, izjemniom. V režiji so telefoni ponoreli: večina jih je hotela točen podatek o poreklu, drugi zopet o tem, kdo mu je ta "certifikat" dal. Le malo jih je dojelo, da gre za prvoaprilsko oddajo in tisti seveda niso klicali ampak so se zabavali. Preobrazba Marka Derganca v vsaj štiri povsem različne like, osebnosti je bila v njegovem slogu: na meji absurda, a z dejansko ostjo in poanto. Kasneje je bil še nekaj časa "parodični strokovnjak" na Valu 202 (pravnik ipd.), a to vsem ni bilo všeč, ker je "neresno" ipd. Sam sem zasnoval precej (trdim samozavestno....) nenavadnih oddaj v etru: od šahovskega dvoboja s poslušalci v živo do že omenjenega Lipovega lista s skrivanjem reporterjev v krajih po Sloveniji...ampak za vedno bom ohranil prepričanje, da je bil tisti 1.aprili v osemdesetih krona mojega radijskega iskanja. Ne zaradi mene ampak zaradi izbora Marka Derganca, ki je vse ostalo opravil sam in še danes si čestitam, da sem ga kadarkoli spoznal in poznal...Seveda: danes je genijev vseh vrst pri nas kolikor hočeš in meni se včasih zdi škoda samo to, da Marka Derganca nismo znali "uporabiti" kot mu pritiče. Reklama "a tebi kaj dol teče" je itak samo drobec tega, da je bil sposoben in je sposoben vsega. Emil Filipčič, slovenski pisatelj, pa je bil zame itak vedno tudi človek, ki je imel in ima rad nogomet in že sva klepetala....Obema vse dobro!!!