Psihoza nasilja: kranjski redarji morajo nositi neprebojne jopiče pod svojimi bundami! Tako je ukazal šef in vsakemu natovoril - težavo! Kajti zadeva ni lahka in v do zdaj znanih pravilnikih in predpisih o opremi ne najbolj priljubljenih uradnikov, "balističnih telovnikov" ni. Kajti taka oprema pomeni predvsem obrambo pred kroglami, bodali ipd. To pa so najhujše oblike nasilja...
Jasno je, da smo jopiče za redarje plačali vsi mi, ker se je nekdo tako odločil in jopiče kupil. Zdaj jih redarji že kakih deset dni lepo nosijo. Ker smo v državi kjer se je nasilje preselilo na ulice. Po zaslugi tistih, ki to spodbujajo in z odgovori represivnih organov. Da specialci v policijskih uniformah v Ljubljani med nasilnimi protesti nosijo tako opremo, je nujno in logično. Da tudi kak redar natakne težek kos "garderobe", če sodeluje pri varovanju ob takih dogodkih, je sprejemljivo.
Tu, v našem Kranju pa se pojavljajo vprašanja. Ali res lahko vsak občinski uradnik odloči tako kot je šef naših redarjev? Je to res prava preventiva? In ali res prežimo oglobljeni kršitelji kdaj in kako bomo napadli redarja, da se slednji mora potiti pod težkim neprebojnim jopičem?
Kranj je po vseh kriterijih varno mesto, trdijo vsi odgovorni in vsi za to pristojni. Pa smo imeli nekaj - tudi krvavih - dogodkov, ko je (ne)nošenje zaščitne maske bilo povod za spopad kjer so pele pesti! Je torej prav, da mestnim redarjem varujemo življenja z neprebojnimi jopiči, ko zatikajo lističe za brisalce? In če so deležni groženj in nasilja, zakaj odgovorni ne spregovorijo in opozorijo in delujejo preventivno?
Zgodba o redarjih v balističnih telovnikih je torej ena od posledic epidemije. In če res poenostavimo, se spomnimo kranjskega "mitingarja", anticepilca ipd.: kakšen je delež takih ljudi pri tej destrukciji družbe in države, ki postaja policijska zaradi vseh, ki to krizo izkoriščajo?
Odgovore seveda že iščemo. In jih bomo dobili.