Podžupan in zadolžen tudi za knjižnico je Janez Černe /SD/. Oznaka v oklepaju je pomembna. Ker lahko pojasni, zakaj v knjižnici ali pred njo kipa Franceta Pibernika ne bo. Lani je podžupan skupaj z vodilno v knjkižnici "miniral" našo pobudo z argumenti, da svojci nočejo preimenovanja knjižnice. Kar je treba spoštovati, ali tudi upoštevati? Primer kipa Janeza Drnovška v Zagorju je "judikat": so ljudje, ki prestopijo s svojim delom sfero zasebnega in postanejo javne osebnosti. Pesnik, esejist, raziskovalec, publicist France Pibernik nas je mnoge učil slovenskega jezika, a kipa ne bo dobil. Ker ni Prešernov sodobnik kar malo proč zadošča za večno enaka "odkrivanja kipa" ob prisostnosti istega Janeza Černeta in nadrejenega Matjaža Rakovca...Pozerstvo na račun kulture je ena slovenskih značilnosti.
Kranj se bo Piberniku oddolžil tako, kot bo odločila politika. Pošteno. Ni pa pošteno, da Janez Černe kot podžupan ni zmogel pobudniku (društvu Trma) omogočiti, da svojo pobudo predstavi - na primer - na seji mestnega sveta. Zato, ker je najmanj tretjina ali več te iste politike sprva preimenovanje pozdravila. Jasno in s podpisi. Potem pa so se zgodile "politične koordinacije" ali "kolegiji svetniških skupin" in rezultat je znan.
Kranj danes ni dostojen, da ima Pibernikov kip. Ne, ni za to kriv noben "černe", krivo je stanje duha o tem, da se življenje ni začelo in ni končalo s tem, kakšno oznako ima kdo v oklepaju. SDS, SD ali GS - to je v tem primeru samo opis in nič več. Zato se bodo naši politiki slikali tudi v Parku slovenske himne. Prav, bolje urejen košček zemlje v cerkveni lasti kot pa travnik, ki ga še kosili niso ravno zgledno.
Parkomanija Matjaža Rakovca in njegovih nas sili k vprašanjem, ki so bolj na mestu: kdaj bodo končno začeli z Bleiweisovim parkom pri avtobusni postaji? Kdaj bomo kaj zvedeli, kako poteka prizadevanje za ureditev kanjona Kokre? Kdaj bo silna politična in uradniška moč dovolj, da bomo uredili Botanični vrt kot se sposobi in ne glede na vse ovire?
Če ste prepričani, da se motimo ob vsem tem, naštetje dva, ki sta upodobljena v Parku La Ciotat. Samo dva, bo dovolj. Tako za vajo o tem, kako je politika lahko proč od ljudstva. In tudi je.
Miran Šubic, urednik Trma.si