Ko je šef kranjskega turizma Klemen Malovrh razlagal, zakaj Kranj postaja ali bo postal turistično zelen (skrb za okolje, sožitje turizma z okoljem), so vrtičkarji na Planini veselo količili in zabijali lesene ograjice...Že jutri bodo obiskovalci Kranja ob vstopu v mesto videli to "zeleno podobo", ko pokukajo vrtnine iz zemljice...
Lepo bi bilo zdaj na koga kazati s prstom. Pa ni preprosto: kmetje ipd. lastniki njiv so ugotovili, da je lažje in bolje pobrati najemnino od vrtičkarjev kot pridelek, ki ga je treba obdelati, pobrati, prodati. Ekonomija deluje. Ljudje s Planine (pretežno blokovsko naselje) in drugi pa komaj čakajo na svoj košček zemlje za korenje, fižol....in zeljnate glave (če se spomnite super pesmice kot uvoda v serijo Vrtičkarji...).
Kaj je bistvo? Na zasebnih zemljiščih lahko zadevo ureja morda država. Tista, ki drži roko nad gospodarjenjem tudi z zasebno kmetijsko zemljo. Ste se nasmejali? Grenko? Logično: okoli Kranja pri Čirčah in proti Britofu in pri Planini je vrtičkov, ki so nastali na prej kmetijski zemlji, kolikor hočeš. Z njimi pridejo seveda barake pa ograje pa vse ostalo. Estetsko gledano: grdo. Z očmi krajinskih arhitektov ipd. pa - grozljivo.
Občina naj bi poskrbela vsaj za vrtičke na zemljiščih, ki jih sama daje vrtičkarjem na voljo. V Ljubljani (kot zgledu) je to župan precej korenito in dobro "pospravil". Ampak: najlaže je obstojati ljudi, ki bi radi svoj korenjček in peteršiljček....
Bistvo je nekako tam kjer se začne državna skrb za okolje: ko smo pustili, da reklamne table visijo dobesedno na vsakem travniku ob cesti, smo tiho pristali na nasilje nad okoljem. In zato so pojavna oblika tega nasilja tudi vrtički. Ne zato, ker tam ljudje nekaj pridelajo, prihranijo ipd. ampak zato, ker spreminjajo našo krajino v skrpucalo s plastiko, ograjami ipd.
Torej so stvari bolj ali manj jasne: ljudje s svojo lastnino delajo kar hočejo! Ker je to temelj kapitalizma, tržne ekonomije ipd. Če ne verjamete, vabljeni gledat nov okras našega mesta.