Človek zase vedno išče razloge, da se ima za nekaj posebnega. Pa sem enega našel tudi sam: sem verjetno edini novinar, ki je s časopisom začel kot - raznašalec, potem postal štipendist in na koncu novinar istega časopisa. Ko sem imel možnost, da se poslovim od Mirana Lesjaka kot odgovornega urednika (in mojega cenzorja), sem to storil. Ampak: to so osebna občutja, lastne drame in operete, resnica je vedno nekje vmes in poleg in je nikdar ne razlagam kot absolutno. Seveda pa je Miran Lesjak te dni padel na izpitu, ki je mnogo bolj značilen kot to, da se je znebil tečnega novinarja, ki je skoraj 40 let pisal Dnevnik. In bil vsaj zanj nesposoben, neprofesionalen in kar mi je še očital človek, ki je moje tekste preprečeval (tudi) še preden so nastali, ker so ga "obveščali" o mojem novinarskem delu z občine v Kranju, ko so tam predvajali še triler....
Meni so kot raznašalcu pred malo manj kot pol stoletja dopovedovali, da mora bralec časopis dobiti na prag ali v nabiralnik. Taki smo Slovenci: časopis mora biti zjutraj na voljo in to zgodaj! Takrat je bilo lažje, ker je bil Dnevnik "edini opoldnevnik" kot smo ga oglaševali. Zdaj sem zvedel, da je odpovedal časopis naročnik, ki ga je bral 40 let. Štiri desetletja branja človeku postanejo navada. Da to prekineš, se mora nekaj zgoditi. In se je: bralec ob sobotah ni dobil časopisa. Ker ni bilo več raznašalca, ampak mu ga je nosil poštar. Slednji pa v tem koncu ob sobotah ne delajo (več), lokalna pošta pa je ob sobotah zaprta...Brati sobotni časopis v ponedeljek - to to pa je bilo preveč. Miran Lesjak je ostal brez bralca, ki je bral Dnevnik dlje kot je on pri Dnevniku v tej ali oni šefovski vlogi.
Kaj se je spremenilo od takrat, ko sem (sprva) s "ponijem" od vrat do vrat pri Voidovodnem stolpu, v Švabski vasi raznašal časopis? Nič. Ali veliko. Takrat se je nesreča raznašalcu lahko zgodila, a takoj je vskočil drug, sistem je deloval. Bralec je časopis dobil isti dan. Danes Bojan Petan kot lastnik in Miran Lesjak kot novinarski šef "mojega" časopisa nista sposobna dostaviti bralcu na obrobje mesta. Smo šli torej naprej, smo napredovali ? Ne, kapitalistični lastnik ne zmore najeti, plačati, najti raznašalca časopisa od katerega živi tudi odgovorni urednik in še veliko ljudi.
Če ne bi bil z Dnevnikom (in ne z lisjaki v tej ali oni vlogi) toliko časa, bi privoščil. Ker pa mi je Dnevnik dal ogromno, se zgražam. To so rezultati tistih, ki so me (skoraj) vrgli iz službe. Zdaj ne morejo dostaviti časopisa tistemu, ki jih je plačeval 40 let....
Miran Šubic, raznašalec in novinar