Danes berem, da bo Aleksander Čeferin ponovno skušal biti predsednik UEFA. Dobra novica za Slovenijo, takega športnega funkcionarja nismo imeli in ga bomo težko imeli. Pa mu vendarle ne bi dal roke, čebi ga kdaj srečal. Ker so spomini na to, kako sta me s političarko Alenko Bratušek (takrat Zares) skušala na tajnem sestanku brez zapisnika v Grosupljem (sedež odvetništva Čeferin) skušala "lustrirati", so eni najbolj živih in travmatičnih v mojem življenju. Zato, ker dejansko z obema nisem imel osebnih zamer. Morda sem bil na črni listi pri političarki, ki se je odkrito lagala in sem jo s tem v klubu soočil, Čeferin pa se je na zunaj delal zaveznika Triglava, bil ves prijazen do mene...potem pa me je skušal odstraniti iz nogometa, Bratuškova se je strinjala.
Boj za licenco Triglava, ki je osvojil 7. mesto v prvi sezoni prvoligaškega staša po več kot desetletju, je ena najbolj umazanih, poniglavih in človeka in NZS nevrednih zgodb. Ker dejansko ni šlo za klub, šlo je zame. Za dolg jezik in ostro pero, ki ju imam. In tako so se odločili, da moram iz kluba, če želim da nogometni vladarji Triglavu dovolijo igranje v prvi ligi. In za tem je stala Alenka Bratušek osebno. Ni šlo. Pa sem potem po dobljeni bitki (Triglav je ostal prvoligaš...) jeseni sam odšel in mi tudi nikdar ni bilo žal. In ko je želela političarka na vrh EU, sem pisal - javno. In ko je bil Čeferin na poti na vrh UEFA, sem pisal. Javno.
Umazanija, ki sta jo skušala storiti z mano me prepričuje o naslednjem: ČLOVEK JE LAHKO V ŽIVLJENJU USPEŠEN, VŠEČEN, VPLIVEN. NI PA REČENO, DA JE - ČLOVEK. To je lepa misel za konec leta, ki zame osebno pomeni desetletje od najbolj turbulentnega obdobja. Nogomet in klub sta (bila) zame vse. Branil sem sebe in klub z vsemi sredstvi. In spoznal, kdo ni človek in kdo je. Po mojih kriterijih. Čeferin je zame osebno samo hinavec, ki nikdar ni upal odkrito pojasniti, zakaj me je skušal odstraniti iz nogometa. In Bratuškova je zame samo - političarka. Huje je skoraj ne znam ozmerjati.
Prepričan sem, da Čeferinu ne bo uspelo 2023 in upam, da se motim. Ker bi bilo bolje za slovenski ugled, če bi mu. Spletkarska taktika mu je lastna, tako je postal predsednik NZS. Bratuškova? Korito slovenske politike je umazano od mljaskanja ob njem. Če pomislim, da nisem klonil pred danes prvim človekom evropskega nogometa in pred (skoraj) evropsko komisarko, se počutim izredno dobro. Na kaj se ob tem največkrat spomnim? Na fotografijo spodaj. Ko sem prevzel krivdo za svinjarijo z licenco nase, me fantje na sliki niso pretepli - pa bi me upravičeno. Zato zadnje poglavje v nogometu vedno začnem in končam s tole fotografijo in pismi, ki sta bili objavljeni v sobotni prilogi Dela. Nanju ni bilo odgovora obeh akterjev, ki se nikdar nista upala oglasiti v zvezi s to njuno nogometno-politično lustracijo. To pa tudi meni vse pove.
Posneto 1.6.2011, ko smo bojevali bitko za licenco in prvo ligo. Jeseni 2011 sem potem odšel iz nogometa in NK Triglav. Navijač bom vedno....