Biti izpostavljen je za novinarja stalnica. Sam sem to že 40 let. In ni mi vedno prijetno. Kot ni prijetno tistim, ki so izpostavljeni zaradi mojega novinarstva. V vsem tem času nisem nikdar bil obsojen na sodišču za karkoli v zvezi z novinarskim delom. Na to sem ponosen. Pa bi marsikaj tudi spremenil, če bi lahko. Ni pomembno.
Zdaj sem nezaposlen. Ne pa - brezposeln. Trma mi je (p)ostala tisto kar mi je že skoraj desetletje: početje kjer pač najdem zadovoljstvo. Kot mi je v zadovoljstvo moja (relativna, kot pri vsakomur) svoboda. Mesečno prejmem 476 evrov - pa kaj! (saj sem bil najdražji svetovalec, kajne...) In zato me vedno znova navdušijo šepetanja kranjske politične scene o tem, kdo me in koliko in kako plačuje. Na skrivaj, jasno. Preko tega in tega tako in tako toliko in toliko. To mi je največja zabava, ker je smeh pol zdravja, kajne?
Ne bom zapisal, da ni res. Ker ni potrebno. Bom pa zapisal nekaj drugega: ljudje, ki so vse svoje življenje prodajali, ne razumejo, da je že Finžgar zapisal tisto "na prodaj nismo Sloveni nikdar"....Kajti za njih je nerazumljivo in nelogično in nejasno in proti njihovim načelom, da kdo karkoli naredi zase in za druge - brez plačila.
Aja, še tole: Trma pa ima sem pa tja kar dobre ponudbe, ker ima kot medij ceno na trgu. Ni hudič, da ne bo lepega dne - prodana.....Ampak: lepih dni je zadnje čase tako malo, kajne?
Miran Šubic, urednik in ustanovitelj medija, ki je samosvoj in samo svoj in sam svoj....