Datumi v človeškem življenju lahko kaj pomenijo. Meni je ključen 1.april. Na ta dan sem postal novinar Dnevnika z redno zaposlitvijo, še prej sem užil radosti študijskih let kot kaže fotografija z absolventskega obiska Rodosa v Grčiji....In seveda: pisal sem že prej, tudi za Mladino, Anteno, Kaj....bil voditelj in novinar na radiu in televiziji in zraven nastajanja kranjskega radia. Roko na srce: dejansko nisem mislil, da bom postal novinar...pa se je tako zasukalo. S časopisom sem namreč začel kot - raznašalec v gimnazijskih letih!
Dnevnik sem torej začel uradno pisati pred točno štirimi desetletji in bi ga pisal še danes, če ne bi (zopet) točno pred dvema letoma poslal mojemu delodajalcu odpoved pogodbe. Nič mi ni bilo treba pojasnjevati, nič niso terjali od mene, nič jim nisem bil dolžan. V svoji kartoteki nimam v času dela za Dnevnik niti enega dneva bolniške kar je verjetno presedan, nikoli pa me ni noben šef videl v svoji pisarni kjer bi ga prosil za boljšo plačo ali kaj podobnega.
KAJ PA JE BILO VMES? NO, SKUŠAL BOM SEBI IN DRUGIM OPISATI NEKAJ OSTANKOV IZ ČASOV, KI SO BILI NEIZMERNO LEPI. NIČESAR NE BI SPREMENIL ALI ZAMENJAL. NITI ZADNJEGA POGLAVJA SOOČANJA Z NAJBOLJ PERFIDNO CENZURO IN PRITISKI NE. KO ČLOVEK ZAČNE S SPOMINI, JE STAR. ČE POMISLIM, DA SEM PRED 20 (DVAJSETIMI) LETI NAPISAL KNJIGO (NAPISAL JE MORDA MALO PREOHOL GLAGOL ZA SLIKANICO NOGOMETNE OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE), POTEM NESPORNO ČAS BEŽI....KNJIGO MORDA DANES NAJDETE NA BOLHI ALI KJE V KAKEM ANTIKVARIATU, A MENI JE POMAGALA DO URESNIČITVE PREGOVORA, KI PA JE NE ZMORE VSAK. KAKO ŽE GRE? MOŠKI MORA ZASADITI DREVO, IMETI SINA, NAPISATI KNJIGO....NA VSE TROJE SEM PONOSEN!
