Kaj storiti, ko ti nekdo vztrajno piše? Kako sprejeti nove in nove laži lažnivca? Kako dojeti izkrivljanje dejstev, kako sprejeti brezmadežnost, ki jo za svoja dejanja skuša prikazati? Kako prenesti nova in nova potvarjanja? Kako...?!
"NE TI KLE MEN LAŽI PRODAJAT!" je preprost ljudski odziv. Dejansko zadošča. Sam pa seveda ob vse to pisanje lahko dodam zgroženost, da nekdo širi laži, da se skriva za lažmi, da svoja dejanja podkrepi in opraviči z lažmi. Zakaj to počne?
Ker ima moč? Ker je brezobziren izkoriščevalec te moči? Ker manipulira vse okoli sebe? Ker napake spreminja v vrline? Ker lastno nesposobnost preobleče v samozadovoljstvo nekega navideznega mogotca, ki ga je naplavil čas v katerem vladajo njemu podobni?
"NE TI KLE MEN LAŽI PRODAJAT!" odgovarjam tudi sam. Kajti: tudi sam zagrešim napake, tudi sam si zaslužim kritike, a je med nama razlika ogromna: lažnivec z lažmi ravna kot z resnico, ki jo posiljuje vsak dan, če je treba. Zaslombo išče v enako mislečih, ki mu ščitijo zadek in vamp kamor se neprestano selijo dobrote z mize kjer mu gospodar dovoli, da je nekje pri njegovih nogah v pozoru in vedno pripravljen na kimanje. Golta vse kar mu je omogočeno, da bi vzporedno izločal laži in posiljeno resnico in še kaj.
"NE TI KLE MEN LAŽI PRODAJAT!" ni moj odgovor. Je odgovor slehernika, ki v tej naši kloaki takih namišljenih veličin vendarle znajo in zmorejo laž ločiti od resnice, dejstva od prikrojenih, manipuliranih in zlaganih navlak, ki jih lažnivec vedno zmore.
Kaj je lahko tragično, kaj lahko nezasitnega lažnivca hrani kot se hrani z gospodarjevim migljajem in grižljajem? Vsa beda bi lahko ostala skrita, vse laži in manipulacije bi lahko ostale v zakulisju, cedila bi se mu med in mleko, ki ga omogočajo drugi - sam pa le golta, žre, baše vase vse ugodnosti bivanja v gospodarjevi senci! A se najde kdaj kdo, ki laži razgali. Ki drugim servira jedi z drugačne mize....
"NE NISI MI RAN POVZROČIL!" Ne, nasprotno: pisanja, ki jih prejemam, me niso omajala. Laži niso presegle resnice, moje rane so lahko le telesne, človeške. Zavržnost pisanj, ki jih prejemam, ne pomenijo nobene bolečine, ker me ne premaknejo niti za milimeter. Niti za sekundo ne podvomim pa naj se zgodi kar hoče.
"NE NISI MI RAN POVZROČIL, LE MOJE PREPRIČANJE O LAŽNIVCU SI OKREPIL IN NAJ TE BO SRAM!"
Tole pišem kot bralec. Obenem priznam, da teh lažnivih tvorb sploh ne berem več. Ker tega niso vredne...
Miran Šubic, Kranjčan in bralec....